Franja

odlagalíšče (-a) n deposito, scaricatoio; discarica:
odlagališče za smeti discarica
divje odlagališče discarica abusiva
odlagališče grušča (v kamnolomih) ravaneto

ȍlovo s
1. tudi ekspr. svinec: od -a izraduju se akumulatori, cijevi, cevi; pokriti crkvu -om; jezik mu je teži od -a; u oči mu sjeda olovo tuge; bijelo, belo olovo kositer; sipati na koga prah i olovo divje zmerjati koga; ćutati kao -om zaliven
2. svinčenka: pomrčalo sunce od puščanog praha i -a
3. svinčnica: zidarsko olovo

oryx -ygis, m (gr. ὄρυξ) óriks, vrsta divje koze ali gazele v Afriki: Plin., Col., Mart., Iuv., Vulg., Lamp.

Padaei -ōrum, m Padájci, divje nomadsko pleme v Indiji; kolekt. sg. Padaeus -ī, m (Παδαῖος): Tib.

perjad samostalnik
(večje domače ali divje ptice) ▸ szárnyas, baromfi

plaga² -ae, f (indoev. kor. *pelā-g- (razširjen iz *pelā-; prim. plānus, planca) „široko ploščat“; prim. gr. πέλαγος (odprto) morje, πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλάγος stran)

1. plošča(va), ploskev, površina, ravan, ravnica, ravnina, prostranstvo, prostor, plan(java), poljana, krajina, stran ((pre)del, kos, pas) neba ali sveta, (po)krajina, okrájina (okrajína), (o)kraj, okrog, okolje, okrožje, predel, področje, ozemlje, rajon, regija, teritorij: Lucr. idr., plaga pinea montis V., aetheria V. zrak, caeli Ci., Iust., plaga caeli, cui lactea nomen est Sen. ph., septentrionalis Sen. ph., ad orientis plagam Cu., quattuor plagae V. štirje zemeljski pasovi, plaga solis iniqui V. vroči pas, fervida, ardens Sen. tr., frigida haec omnis duraque cultu et aspera plaga est L., ad septentrionem conversa ferme plaga ferocius agebat Fl., a rigida septentrionis plaga usque ad fervores Atlantici Oceani Hier., Iason primus eam caeli plagam domuisse dicitur Iust.; meton. = prebivalci kake pokrajine, kakega okraja, okrajani: plaga una — Materinam ipsi appellant — non continuit modo ceteros in armis, sed confestim ad certamen egit L.

2. mreža za lov na divje živali: canes compellunt in plagas lepide lupum Pl., saepire plagis saltum Lucr., plagae nexiles, lina plagarum O., retia rara, plagae V., tendere plagas Ci., trudit … multa cane apros in obstantis plagas H., in plagam (plagas) cadere O., plagis utilissimum (sc. linum) Plin., praetendi iussit Caesar plagas … inter ora portus Plin.; pren.: se impedire, se conicere in plagas Pl., speculabor, ne quis nostro consilio venator assit cum auritis plagis (= arrectis attentisque auribus) Pl., incidere in plagas Petr., si ex his laqueis te erueris, in maiores plagas incidendum est Ci., Antonium conieci in Octaviani plagas Ci.; metaf. pajčevina: licet extrema haereat plaga, semper in medium currit, quia sic maxime totum concutiendo inplicat Plin., ne per vacuas alvos foeda pestis insidiosas texeret plagas Ps.-Q.

3. preproga, prostiráča, posteljna odeja, posteljno pregrinjalo (prestirálo) ali zagrinjalo: [tamen] etsi metuo picta de palla plagam Pac. fr., quot ex hereditate Attalica aulaea, chlamydes, pallae, plagae Varr. fr., eburneis lectis et plagis sigillatis Varr. fr.

pogòn drive

pogòn na daljavo remote drive
pogòn na ročico crank drive
mehanični pogòn mechanical (ali machine) drive
ročni pogòn hand drive
parni pogòn steam drive
turbinski pogòn turbine drive
nožni pogòn treadle drive, treadle operation
strojni pogòn machine drive
verižni pogòn chain drive
jermenski pogòn belt drive, belt transmission
pogòn z vrvmi rope driving
lovski pogòn battue, ZDA surround
pogòn na divje svinje boar hunt
na električen pogòn electrically driven
na reakcijski pogòn jet-propelled
biti nepretrgano v pogònu to be running nonstop
spraviti v pogòn to start up

pogòn teh accionamiento m (električni, ročni eléctrico, manual) ; propulsión f

vodni pogon accionamiento hidráulico, impulsión f por agua
na raketni pogon con propulsión por reacción
lóvski pogon batida f, (na divje prašiče) caza f del jabalí

pohleven pridevnik
1. ponavadi z neodobravanjem (ubogljiv) ▸ engedelmes, szófogadóDelavci pri nas se mi zdijo še preveč pohlevni. ▸ Nálunk a munkások túl engedelmesnek tűnnek.

2. (o živali) ▸ szelíd, engedelmes, kezesČeprav izgledajo divje, so živali zelo pohlevne. ▸ Bár vadnak tűnnek, nagyon engedelmes állatok.

3. (neizrazit; šibek) ▸ szelíd Pohleven dež, ki ga je bila zemlja že potrebna, se je razdivjal v nevihto. ▸ A szelíd eső, amelyre a földnek már nagy szüksége volt, viharba csapott át.
Nekateri se bodo podali v visokogorje, drugi se bodo potepali po bolj pohlevnih hribih ali po gozdovih in livadah. ▸ Egyesek a magashegység felé veszik az irányt, mások pedig a szelídebb dombokon, vagy az erdőkben és a réteken barangolnak.
Nadiža je pohlevna reka, zato je poleti primerna za kopanje. ▸ A Nadiža egy szelíd folyó, ezért nyáron alkalmas a fürdésre.
Nihče sicer ne trdi, da je ekstazi pohlevno mamilo. ▸ Egyébként senki sem állítja, hogy az ecstazy szelíd kábítószer.
Francoska in nemška vlada sta začeli dopolnjevati načrt za oživitev preveč pohlevnega gospodarstva. ▸ A francia és a német kormány elkezdte kiegészíteni a túl nyugodt gazdaság felélénkítésére vonatkozó tervet.

polètjeti polètīm (ijek.), polèteti polètīm (ek.)
1. poleteti: ptica je poletjela; polètio, polèteo je mišlju daleko u svijet, u svet; pored mene polètjele, polètele su tri granate
2. pohiteti; poletjeti kome u pomoć
3. neće mu vlas s glave poletjeti ne bo mu padel las z glave; da mi ne poleti glava da ne bo šla glava; poletjeti kome u oči divje napasti koga

povampiri|ti se (-m se)

1. zum Vampir werden

2. figurativno außer Kontrolle geraten; (divje vladati) zügellos herrschen, wüten

prašič moški spol (prašiča …) das Schwein, ironično: das Borstenvieh; živalstvo, zoologija das Schwein (divji Wildschwein, bradati divji Pustelschwein, pritlikavi divji Zwergwildschwein, kodrobradi Krausbartschwein)
lovstvo divji prašič der Keiler, das Wildschwein, die Wildsau
pitanje prašičev die Schweinemast
lovstvo lov na divje prašiče die Sauhatz
pes za lov na divje prašiče der Hatzrüde

pregánjanje persecución f ; acosamiento m

divje preganjanje caza f

rastlína (-e) f bot. pianta; vegetale:
rastline cvetejo, venejo le piante fioriscono, appassiscono
presajati, sejati, zalivati rastline trapiantare, seminare, annaffiare le piante
deli, organi rastlin parti, organi delle piante
divje, gojene rastline piante selvatiche, coltivate
gorske, travniške, tropske, vodne, vrtne rastline piante alpestri, prative, tropicali, acquatiche, ortensi
zimzelene rastline piante sempreverdi
industrijske, krmne, oljne rastline piante industriali, foraggiere, oleifere
okrasne, strupene, zdravilne rastline piante ornamentali, velenose, medicinali
biol. brezcvetna rastlina crittogama
enodnevna rastlina pianta effimera
dvoletna rastlina pianta biennale
biol. dvokalična rastlina dicotiledone
enocelična, mnogocelična rastlina pianta unicellulare, pluricellulare
enodomna rastlina pianta monoica
lesna (lesnata)
rastlina pianta legnosa
kulturna rastlina pianta coltivata
mesojeda rastlina pianta carnivora, insettivora
moška rastlina pianta maschio
varovalna rastlina pianta protettiva
veda o rastlinah (rastlinoslovje) botanica, fitologia

rauschend šumeč; Applaus: buren; ein rauschendes Fest feiern divje praznovati, na veliko praznovati

rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)

1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.

2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.

3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.

4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.

Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.

rough² [rʌf]

1. pridevnik
hrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen (with od)
(o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do)
neizprosen; nedokončan, v glavnih črtah

rough and ready grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiran
a rough customer nasilnež
rough coat, rough cast omet, ometavanje
rough copy, rough draft osnutek, skica, prvi načrt, koncept
a rough day vetroven dan
rough diamond nebrušen diamant, figurativno nekultiviran, neuglajen, a pošten človek
at a rough estimate približno
rough house ameriško, sleng burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in pretep
rough leaf prvi list na rastlini
rough luck slaba sreča, smola
rough music neubrana glasba, kričanje
rough passage potovanje po razburkanem morju
rough rice neoluščen riž
a rough road slaba cesta
the rough sex moški spol; moški
rough timber neobeljen posekan les
in a rough state v surovem stanju
a rough sketch prvi osnutek
rough tongue surov, oster jezik
in a rough voice grobo, osorno
rough work surovo, neizdelano, nedovršeno delo
rough weather slabo vreme
it is rough on me ni pravično do mene; nimam sreče
to give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figurativno pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedati
to have a rough time mnogo pretrpeti, imeti hude težave
she had a rough time mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlo
he had it rough mnogo je prestal, pretrpel
this is rough luck for me to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil

2. prislov
grobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na naglo

to lie, to sleep rough ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)
to play rough šport grobo igrati
to ride rough divje, ne po pravilih jezditi

ruer [rɥe] verbe intransitif brcniti, brcati (konj); figuré upirati se

se ruer sur navaliti, planiti na
ruer dans les brancards (figuré) protestirati, močnó se upirati
ruer à tort et à travers (familier) divje, slepo udarjati okoli sebe, divje biti, tolči
se ruer à l'attaque sur l'ennemi planiti v napad na sovražnika
les enfants se ruérent sur les gâteaux otroci so planili po kolačih

Sacae -ārum, m Sáki, divje skitsko nomadsko pleme, ki je živelo med rekama Oks in Jaksart: CAT., CU., SIL., MEL., PLIN. Sg. Sacēs -ae, m Sák: CL.

salicastrum -ī, n (salix) bot. salikáster = „vrbovača“, „vrbovnica“, „vrbovka “, vrsta divje vinske trte, ki raste med vrbjem: est huic similis, sed in salictis nascens; ideo distinguitur nomine, cum eosdem usus habeat, et salicastrum vocatur PLIN.