Franja

Zadetki iskanja

  • nikákršen (-šna -o) adj. (noben) nessuno:
    ne dam za nikakršen denar non lo do a nessun prezzo
  • níkljast (of) nickel

    níkljast denar nickel coins pl
  • noben [ê] (-a, -o) kein; (nikakršen) keinerlei
    sploh noben überhaupt kein/keiner
    noben drug niemand anders
    na noben način keinesfalls, keineswegs
    za nobeno ceno/za noben denar um keinen Preis, ja nicht, nie und nimmer
    z nobene strani keinerseits
    nobena živa duša keine lebende Seele
    noben hudič kein Schwein, keine Sau, kein Hund
    to ni nobena umetnost das ist keine Kunst
    nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird
    | ➞ → nobeden
  • nôrec (-rca) m

    1. matto, pazzo, folle:
    saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

    2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
    ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

    3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

    4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
    drveti kot norec correre come un pazzo
    dvorni norec buffone di corte
    šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
    PREGOVORI:
    en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • nújno prislov urgently, necessarily; of necessity; perforce; inevitably; (na pismih) urgent

    nújno klicati zdravnika to make an urgent call for the doctor
    nújno potrebovati denar to be in urgent need of money
    nújno potrebujem par novih čevljev I badly need a new pair of shoes
    nújno to potrebujem I need it urgently, I am in urgent need of it
    nújno zahtevati to urge
  • ob at; by, along, on

    ob treh at 3 o'clock
    sestati se ob šestih to meet at six (o'clock)
    ob sobotah on Saturdays
    ob prvi priliki at the first opportunity
    ob letu in a year, in a year's time, a year from today, a year today
    ob takih okoliščinah under such circumstances
    ob ves (svoj) denar sem I have lost all my money
    ob vse so ga spravili he has lost everything (ali his all)
    pri tem sem ob mojih 10 funtov I am ten pounds out of pocket over it
    on je ob pamet he is out of his mind, he is not in his senses
    si ob pamet? are you out of your senses?
    hoditi gor in dol ob hiši to walk up and down by (ali outside) the house
    to se samo ob sebi razume this is a matter of course
    živeti ob kruhu in vodi to live on bread and water
  • ob à, à côté de, contre, le long de, prés de

    ob treh à trois heures
    ob njej à côté d'elle
    z glavo ob zid udariti se heurter la tête contre le mur
    ob reki le long de la rivière
    ob hiši prés de la maison
    ob denar priti perdre son argent
    ob kruhu in vodi živeti vivre de pain et d'eau
  • ob a; junto a

    ob treh a las tres
    ob nedeljah los domingos
    ob zori al alba
    ob oknu junto a la ventana
    ob prejemu a la entrega
    ob tej priliki en esta (ali con tal) ocasión
    ob mojih stroških a costa mía
    ob (vzdolž) vrtu a lo largo del jardín
    biti ob svoj denar quedarse sin dinero
    pripraviti koga ob kaj privar de a/c a alg; hacer perder a alg a/c; desposeer de (ali quitar) a/c a alg
  • obráčati (-am) | obrníti (-em)

    A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
    obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
    obračati seno voltare il fieno
    obrniti suknjič rivoltare una giacca
    obračati zemljo rivoltare la terra
    obračati liste v knjigi voltare le pagine
    obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
    obračati besede travisare le parole
    obračati želodec stomacare
    znati obračati denar saperci fare coi soldi
    pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
    obračati oči girare gli occhi
    obračati pero scrivere
    obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
    obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
    obračati plašč po vetru voltare gabbana
    ekon. obračati denar far circolare il denaro
    dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
    kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
    vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
    kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
    pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
    obrniti orožje proti komu cambiar fronte
    obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
    svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
    obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
    PREGOVORI:
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

    B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare, mutare:
    vreme se obrača il tempo sta cambiando

    2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

    3. pren. muoversi:
    obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
    želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
    pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
    pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
    leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
    obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
    obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
    obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
    pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
  • obrésti1 interest

    navadne obrésti simple interest
    obrestne obrésti compound interest
    visoke obrésti high interest rate
    tekoče obrésti current interest rate
    dolgovane obrésti interest due
    zamudne obrésti interest for delay (ali for retardment)
    glavnica z obréstmi (vred) principal and interest
    zaostale obrésti interest unpaid, arrears pl of interest, outstanding interest
    5% letne obrésti interest at the rate of five per cent per annum
    dohodek od obrésti investment income
    izguba obrésti loss of interest
    z obréstmi together with (ali plus) interest
    brez obrésti free of (ali ex) interest
    debetne obrésti interest on debit balances
    dajati, donašati obrésti to bear interest
    dati 5% obrésti to yield an interest of five per cent
    naložiti denar na obrésti to put the money on interest
    dodati obrésti glavnici to add the interest to the principal
    posoditi denar proti obréstim to lend money at (ali on) interest
    poplačati z obréstmi to pay back interest
    pripisati obrésti kapitalu to add the interest to the capital
    vrniti kaj z obréstmi (figurativno) to return something with interest
    obrésti tečejo od 1. maja interest accrues from the first of May
    zahtevati oderuške obrésti to charge exorbitant rates of interest
    zaračunati obrésti to charge interest
    živeti od obrésti to live on annuities (ali investment income, income from investments)
    živi od obrésti svojega kapitala he lives on the interest from his capital
  • obstánek (-nka) m

    1. esistenza; sopravvivenza:
    boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
    žarg. šport. zmaga, ki zagotavlja obstanek v ligi una vittoria che assicura la non retrocessione

    2.
    ne imeti obstanka non aver pace, requie
    pri njem denar nima obstanka spende, scialacqua tutti i soldi; ha le mani bucate
  • odpreti denarnico frazem
    (dati denar; plačati) ▸ kinyitja a bukszáját
    Podjetnik je odprl denarnico in s tem moštvu priskočil na pomoč. ▸ A vállalkozó kinyitotta a bukszáját és a csapat segítségére sietett.
  • odštéti, odštévati retrancher, soustraire, déduire, défalquer, ôter, retirer, enlever, décompter, compter

    odšteti denar na roko verser l'argent entre les mains
    odšteti najemnino payer le loyer
    stroški so odšteti les frais ont été déduits
  • odvájati (odvaditi) désaccoutumer (quelqu'un de quelque chose), déshabituer (quelqu'un de quelque chose) ; (odvesti) évacuer, dériver ; (povzročati iztrebljanje) purger

    odvajati denar v banko verser de l'argent à la banque
  • odvêsti

    odvesti vodo, plin évacuer, dériver
    odvesti denar remettre (ali verser) de l'argent
    odvesti jetnika, zapornika (v ječo) emmener un détenu, conduire (ali mener) un détenu en prison
  • ogrom|en [ô] (-na, -no) riesig, riesengroß, immens, Riesen- (uspeh der Riesenerfolg)
    ogromen denar ein Sündengeld
    Un- (količina die Unmenge, die Unmasse das Unmaß)
    ogromna reč das Mordsding
    ogromna teža die Zentnerlast
    ogromna večina eine erdrückende Mehrheit
    ogromno delo die Heidenarbeit, Riesenarbeit
    imeti ogromen dobiček sich eine goldene Nase verdienen (mit)
  • ôkno (-a) n

    1. finestra:
    gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
    sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
    majhno okno finestrino
    strešno okno abbaino, lucernario
    mrežno, križno okno grata
    dvokrilno okno finestra a due battenti
    izložbeno okno vetrina

    2. (odprtina) finestra, apertura

    3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello

    4. pren. finestra:
    področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
    nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
    pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
    bazilikalno okno finestra di basilica
    cvetlično okno finestra con portafiori
    francosko okno finestra alla francese, portafinestra
    gotsko okno finestra gotica
    ležeče okno finestra orizzontale
    montažno okno finestra prefabbricata
    sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
    slepo okno finestra cieca
  • ôkno ventana f ; (pri avtu, kočiji) ventanilla f

    blagajniško okno ventanilla de caja
    dvokrilno okno ventana de dos hojas
    cerkveno okno vidriera f; (veliko) ventanal m
    izložbeno okno escaparate m, A vidriera f
    okno na smuk ventana corrediza (ali corredera ali caediza ali de guillotina)
    rozetno okno rosetón m
    slepo okno ventana falsa (ali ciega)
    strešno okno claraboya f, lumbrera f
    zamreženo okno reja f; ventana entejada; ventana de reja
    gledati skozi okno mirar por la ventaua
    nagniti se, pogledati skozi okno asomarse a la ventana
    imeti okna (obrnjena) na ulico tener ventanas a la calle
    metati denar skozi okno (fig) fam gastar el dinero a lo loco; echar la casa por la ventana
    razbiti okno (šipe) romper las vidrieras (ali los cristales de la ventana)
    vreči skozi okno arrojar (ali echar) por la ventana
  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta