Franja

nazáj back; backwards

moram nazáj I must go back, I must return
ni ga še nazáj he is not yet back, he has not yet returned
nazáj datirati to antedate
nazáj dati to give back, to return, to restore, to refund
nazáj dobiti to get back, to recover; to be reimbursed, to be repaid
nazáj delovati to retroact, to be retroactive
iti nazáj to go back, to return, to recede; to retrogress; to retrograde; to retrace one's steps
nazáj poklicati to recall
nazáj pripeljati to reconvey
nazáj kupiti to repurchase
nazáj osvojiti to reconquer
pasti nazáj v isto napako, razvado to be a backslider, to backslide
pasti nazáj v bolezen to relapse
nazáj poslati to send back
stopiti nazáj to step back
priti nazáj to come back, to return
udariti nazáj (o puški) to recoil
želim si nazáj I long to return
nekaj let nazáj some years ago, some years since
tja in nazáj there and back
vozovnica tja in nazáj return ticket

odpove|dati¹ [é] (-m)

1. (ne delovati, prenehati delovati) tehnika, medicina ausfallen, medicina versagen
odpovedalo mu je srce er ist an Herzversagen gestorben

2. naboj: versagen, ein Blindgänger sein
naboj, ki je odpovedal der Blindgänger, grobo: der Rohrkrepierer

3. (ne izpolniti pričakovanj) versagen; (ne vzdržati pritiska) človek: umfallen
figurativno če vse odpove wenn alle Stränge reißen

ogrozi|ti (-m) ogrožati gefährden; bedrohen; (delovati ogrožajoče) angreifen

okvír cadre moški spol , encadrement moški spol , châssis moški spol , monture ženski spol , garniture ženski spol ; (okenski) chambranle moški spol (ali châssis) de fenêtre

v okviru (figurativno) dans le cadre de, dans les limites de
okvir vozila châssis de véhicule
okvir žage monture ženski spol d'une scie
okvir za vezenje cadre à broderie
okviri za očala monture (ali garniture) de lunettes
osmrtnica v črnem okviru faire-part moški spol de décès dans un encadrement de deuil
v okviru gospodarskega načrta sklenjena pogodba (figurativno) accord moški spol conclu dans le cadre (ali dans les limites, dans les dispositions générales) d'un plan économique
delovati v okviru zakonitosti (figurativno) agir dans le cadre de la légalité
dati, vstaviti v okvir encadrer, mettre en cadre
sneti okvir slike désencadrer, enlever le cadre (d'un tableau)

operante agg. delujoč, dejaven, učinkujoč; deloven:
farmaco operante delujoče zdravilo
diventare operante začeti delovati, izvajati se

op-primō -ere -pressī -pressum (ob in premere)

I.

1. (po)tlačiti, na tla pritisniti (pritiskati), zatisniti (zatiskati), tiščati: Pl., taleam pede Ca., oppressus onere armorum C., classis a praeconibus oppressa Ci. potopljeno, o. sinistrā manu mulieris pectus L., digito linguam Cael., ora loquentis O., opprime os! Ter. drži jezik za zobmi! jezik za zobe!, o. oculos (sc. morientis) Val. Max.; occ.
a) potlačiti, zmečkati, pomečkati, zadušiti, zadaviti, ubiti, zasuti: ne quis porcellus a matre opprimatur Varr., o. fauces Sen. ph. komu usta pripreti = ne dati mu na ves glas govoriti; toda o. fauces alicuius manu suā Suet. zadaviti koga s svojo roko, sidunt rimae subito et opprimunt operatos Plin., trabem deicere et hominem opprimere Icti., ruinā conclavis opprimi Ci., arenarum mollibus oppressus Iust., terrā oppressus Ci.
b) ogenj (za)dušiti, (po)gasiti: flammam ore in ardente Enn. ap. Ci., aquae multitudine vis flammae opprimmitur Ci.
c) pogoltniti (goltati) = ne izgovoriti (izgovarjati): litterae neque expressae neque oppressae Ci.
d) v boju podreti (podirati), na tla (z)valiti: miles Gallus ab equite Romano oppressus Suet.; pesn. = (sploh) podreti (podirati): iaculo leonem Val. Fl.

2. metaf.
a) (po)tlačiti, (za)dušiti, (u)dušiti, zatreti (zatirati), čemu ne da(ja)ti duška (prostora) čemu, ne (po)kazati česa, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) kaj: tumultum L., motum Eutr., orientem ignem L., invidiam N., dolorem, potentiam Ci., libertatem N., iram S. pogoltniti, požreti, desiderium Sen. ph., mentionem memoriamque contentionis L., fraudem L. spodnesti, preprečiti, orationem Ci. postaviti se po robu izjavi, nasprotujoče nastopiti proti izjavi, aliquid opprimere atque abscondere Ci. ali insigne (znak) veri o. Ci. prikri(va)ti, tajiti, (za)tajiti (zatajevati); occ. α) uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), upropastiti (upropaščati); v pass. = obnemoči, iznemoči zaradi česa, pod čim, pri čem, podleči komu, čemu, pri čem: o. aliquem iniquo iudicio Ci., insontem falso crimine L., occasionem sui opprimendi dare N., opprimi factione militari Eutr. β) podjarmiti (podjarmljati), zasužnjiti (zasužnjevati): patriam oppressam in libertatem vindicare N., Athenas servitute oppressas tenere N. v hudi sužnosti držati, rem publicam oppressam tenere Val. Max. oblastno delovati (vplivati) na razvoj državnih (javnih) zadev, s trdo roko urejati javne zadeve. γ) obvlad(ov)ati, nadvlad(ov)ati, užugati, ugnati, podvreči, premag(ov)ati, (u)krotiti: nationem Allobrogum Ci., bello eum N., bello reliquias Ci., adversarios N., Catilinae latrocinium Ci., legionem C. uničiti; poseb. koga zalotiti, prijeti, ujeti, zgrabiti, zapreti, v zapor dati: muscam Ph., suspectissimum quemque Suet., desertorem Icti.
b) (po)tlačiti, (po)treti, stisniti (stiskati), pritisniti (pritiskati), (za)težíti: animus demissus et oppressus Ci., calamitas eum oppressit Ter., opprimi invidiā, aere alieno, onere officii Ci., opprimi onere faenoris S., opprimi totius corporis doloribus Ci., timore oppressus C. prevzet od strahu, navdan s strahom, ves prestrašen, somno oppressus C. v trdnem spanju, trdno speč, pogreznjen v spanec; poseb. tako rekoč „vrat zadrgniti (zadrgovati)“ komu, prijeti (držati) koga za vrat = pritisniti (pritiskati), trdno držati koga (da npr. izpolni svojo obljubo), ne izpustiti (izpuščati) koga: Pl., institit, oppressit, non remisit Ci. —

II. (nenadoma, zahrbtno, zavratno) napasti (napadati), navaliti (navaljevati), planiti na koga, prestreči (prestrezati) koga (poseb. kot voj. t.t.): Ciceronem S., comminus aliquem Hirt., matrones in Eleusinis sacris noctu Iust., in tabernaculo opprimi C., repentino adventu incautos L. ali improvidos incautosque hostes L., hostem imprudentem N. ali inopinantem C. = nenadoma napasti; metaf.

1. presenetiti (presenečati), (i)znenáditi, (z)bloditi, vnesti (vnašati) zmedo, (z)mešati: numquam ille me opprimet consilio Ci. z naglico svojega sklepa, ne subito a me opprimantur (sc. z vprašanji), haec sum rogaturus Ci.

2. (o stvareh) prestreči (prestrezati), zaje(ma)ti, uje(ma)ti, dobi(va)ti, naj(deva)ti, presenetiti (presenečati), doseči (dosegati), zade(va)ti, dolete(va)ti, zateti: Antonium mors oppressit Ci., hominem opprimit tantus improviso morbus Ci. napade, prime, zgrabi, aliquem lux (dan) ali nox oppressit Ci., L., oppressi luce copias instruunt Hirt., clade, igni opprimi L., oppressus fraude loci V. prevaran; abs.: hiems oppressit L. je prišla.

orolōgio m (pl. -gi)

1. ura (naprava):
orologio digitale, numerico digitalna ura
orologio solare sončna ura
orologio a sabbia peščena ura
orologio a pendolo nihalna ura
orologio a sveglia ura budilka
orologio elettrico električna ura
orologio da polso ročna ura
orologio da tasca žepna ura
orologio di precisione precizna ura, kronometer
orologio da controllo kontrolna ura
un orologio che spacca il minuto pren. zelo natančna ura
essere un orologio pren. biti kot ura natančen
funzionare come un orologio pren. delovati kot ura natančno

2. biol.
orologio biologico biološka ura

ozádje (-a) n

1. fondo; retro, parte posteriore:
pren. stopiti v ozadje passare in seconda linea

2. sfondo

3. pren. retroscena;
delovati iz ozadja agire da dietro le quinte, di nascosto
stati, držati se v ozadju tenersi nell'ombra, non metterssi in vista
anat. očesno ozadje fondo oculare

OZN samostalnik
(Organizacija združenih narodov) ▸ ENSZ [az Egyesült Nemzetek Szervezete]Sopomenke: Organizacija združenih narodov, Združeni narodi, ZN
Povezane iztočnice: Generalna skupščina OZN, Ustanovna listina OZN, VS OZN, Varnostni svet OZN, Visoki komisariat OZN za begunce

pára³ (hlapi) steam, vapour; (izparina) exhalation, fume, reek, evaporation

s polno páro at full speed, at full steam; full out
delam s polno páro I am working at high pressure
mlin na páro steam mill
delovati s polno páro to run full blast, to work full blast
povečati pritisk páre to get up (ali to raise) steam
spustiti páro to let off steam, to emit steam
s polno páro naprej full speed (ali full steam) ahead
ki ne prepušča, izpušča páre steam-tight

podtálen underground; undercover; subterranean

podtálno gibanje politika underground movement, the underground
podtálno delovanje undercover work; (tajen, skriven) subterranean, subterraneous
podtálni ogenj subjacent fire
podtálno delovati to work underground

pomirljív reassuring, soothing, conciliatory, reconciliatory; placable, propitiable; (spravljiv) reconcilable

pomirljívo delovati, učinkovati to soothe
pomirljívo prislov in a conciliatory manner (ali way)

pospeševálno adv. da traino, da stimolo, da spinta:
delovati pospeševalno ali zaviralno agire da spinta o da freno

pót (-í) f

1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada

2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria

6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose

8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni

preneha|ti [é] (-m)

1. enden, aufhören; (popustiti) abklingen; (ugasniti) pravica: erlöschen

2. s čim: aufhören mit/zu, (etwas) beenden; s plačili, proizvodnjo, kajenjem: (opustiti) (etwas) einstellen
prenehati dajati zdravila, droge: entziehen
prenehati delovati außer Tätigkeit treten, zdravilo: nicht mehr wirken
prenehati deževati zu regnen aufhoren, ausregnen
agronomija in vrtnarstvo prenehati obdelovati njivo: brachlegen
prenehati poizvedovati die Ermittlungen einstellen
prenehati veljati zakon, predpis: außer Kraft treten
prenehati vreti ausgären

proti¹ [ó] prislov

1. dagegen
biti proti gegen (etwas) sein, dagegen sein
imaš kaj proti? hast du (etwas) dagegen?
glas proti die Gegenstimme (s štirimi glasovi proti mit vier Gegenstimmen)

2. z glagoli: dagegen-, entgegen- (delovati dagegenwirken, entgegenarbeiten, entgegenwirken, imeti povedati entgegenhalten, nastopiti entgegentreten, postaviti proti sovražniku dem Feind entgegenstellen)

próti against

próti (prefiks) anti-, counter-; (smer) towards, to, in the direction of, on, for; contrary to; (čas) about, by, ZDA around; pravo, šport versus (krajšava: v. ali vs.); (v primeri z) compared with
za in próti for and against, pro and con
sredstvo próti remedy for
próti vetru against the wind
próti koncu meseca towards the end of the month
próti šesti uri about six o'clock
Avstralija próti Angliji Australia versus England
próti nam against us
próti mojemu prepričanju (volji) against my conviction (will)
próti pričakovanju unexpectedly, suddenly
próti potrdilu o prejemu on receipt
próti toku against the tide
próti vodi up the river
próti zakonu against the law, illegally, unlawfully
próti zdravemu razumu preposterously, absurdly
próti mojim ukazom contrary to my orders
to je dobro próti glavobolom it's good for headaches
to je próti mojim navadam it is against (ali contrary to) my usual practice
jaz sem próti I am opposed to it
bilo je 30 glasov za predlog, 40 pa próti there were 30 votes for and 40 against
próti meni je bil zelo prijazen he was very kind to me
sem 100% próti I am dead against it
to je próti mojemu prepričanju this runs counter to my convictions
boriti se próti toku to struggle against the tide
delovati próti to counteract, to neutralize, (preprečiti) to thwart, to frustrate, to balk (ali baulk), to baffle
boriti se próti premoči to fight against odds
dvigniti oči próti nebu to look up to heaven
držati pismo próti luči to hold a letter up to the light
glasovati próti to vote »no«
enotno, složno glasovati próti to vote down
glasovati próti predlogu to vote against a motion
nimam nič próti temu I don't mind it, I have no objection to it
nimam nič próti kajenju I don't object to people smoking
ne morem nič reči próti I can say nothing to the contrary
govoriti za in próti to speak pro and con
iti próti domu to head for home (ali homewards)
iti próti severu to go towards the north (ali northwards)
vojska gre próti mestu the army is marching on the town
izpustiti próti kavciji to release on bail
marširati próti sovražniku to march against the enemy
ležati z obrazom próti zemlji to lie face downwards (ali on one's face)
nahujskati brata próti bratu to set brother against brother
napravil sem to próti svoji volji I did that against my own inclination
pluti próti vetru to sail against the wind
porini klavir próti zidu! push the piano up against the wall!
stavim 10 próti 1, da... I bet you ten to one that...
vzdržati próti sovražniku to hold out against the enemy

quattrino m

1. novčič, belič

2. malo denarja:
ballare sopra un quattrino pren. delovati, ravnati previdno, spretno
far ballare qcn. sopra un quattrino pren. koga držati na uzdi
non avere il becco d'un quattrino biti brez beliča
non valere un quattrino ne veljati nič, biti brez vrednosti

3.
quattrini pl. denar:
senza quattrini reven, siromašen
fior di quattrini pren. veliko denarja, debeli denarci
buttare i quattrini razmetavati denar
costare fior di quattrini veliko stati
far quattrini veliko zaslužiti
tirare al quattrino biti lakomen na denar

quinta f

1. šol. peti razred; avto peta prestava, hitrost:
frequentare la quinta obiskovati peti razred
ingranare la quinta dati v peto prestavo

2. glasba kvinta

3. gled.
quinte pl. kulise:
agire dietro le quinte delovati skrivoma, v ozadju

ravna|ti¹ (-m)

1. sich verhalten; (delovati) handeln, (postopati) verfahren, vorgehen, zu Werke gehen
prenagljeno ravnati (etwas) übereilen
ravnati pravično Gerechtigkeit üben

2.
ravnati po pravilih, zakonih: (Regeln, Gesetze) einhalten, achten, beachten, (Regeln) handhaben (ohlapno lax)
ne: [mißachten] missachten, nicht einhalten, (vom Gesetz) abweichen, (Vorschriften, Gesetzen) zuwiderhandeln, gegen das Gesetz verstoßen
ravnati po nasvetu, predlogu, zakonu: (etwas) befolgen
ravnati v nasprotju z (jemandem/ einer Vorschrift) entgegenhandeln

3.
ravnati s/z (rokovati) (etwas) handhaben, bedienen; hantieren mit

4.
ravnati s/z kom/čim: (obravnavati) (jemanden/etwas) behandeln, umgehen mit, umspringen mit
lepo ravnati s/z gut behandeln, (jemanden) umhegen
gospodarno ravnati s/z wirtschaften (mit), haushalten (mit), [maßhalten] Maß halten

5.
surovo/slabo ravnati s/z (jemanden) [mißhandeln] misshandeln