service2 [sə́:vis]
1. samostalnik
služba, služenje; posel, delo; javna, državna služba; usluga, podpora, pomoč, ustrežljivost; nasvet; servis, namizni pribor; (po)strežba; servis, stalna služba prometnih sredstev na kaki progi
šport servis
pravno dostavitev, vročitev; dovod, oskrba (z vodo, plinom, elektriko itd.)
navtika vrvice za povezovanjc koncev vrvi, da se ne trgajo
cerkev maša, obred, ceremonija
množina vojska, mornarica in letalstvo
service in the field vojna služba, na bojišču
service by publication objava, oznanilo po tisku
active service aktivna služba, službovanje
burial service pogrebni obred
the Civil Service civilne (nevojaške) službe (ustanove), civilna uprava
dessert service pribor za poobedek
divine service cerkev maša, služba božja
full (plain) service cerkev péta (tiha, brana) maša
hard service težka služba
On Her (His) Majesty's Service (krajšava O. H. M. S.) "uradno", poštnina plačana pavšalno (napis na uradnih pošiljkah)
marriage service poročni obred
personal service osebna vročitev
public services javne službe, ustanove
secret-service money tajni fondi
telephone service telefonska služba
universal service splošna vojaška obveznost
I am at your service na uslugo sem vam
he asked me for my service prosil me je za (mojo) pomoč
to attend service prisostvovati cerkvenemu obredu
to be in active service biti v aktivni službi
to be dismissed from the service biti odpuščen iz vojske (mornarice)
will you do me a service? mi hočete (boste) napravili uslugo?
to go to (the) service iti v cerkev k obredu
he has great services for his country (on) ima velike zasluge za (svojo) domovino
to hold (to conduct) a service cerkev maševati
I hope it may be of service to you upam, da vam bo to kaj koristilo
to offer (to tender) one's services ponuditi svoje usluge
to render a service napraviti uslugo
to see (much) service (dolgo) služiti (službovati); imeti izkušnje (zlasti kot vojak ali mornar)
this dress has seen much service ta obleka je bila dolgo časa nošena
to take service with s.o. vzeti službo pri kom
to take s.o. into one's service vzeti koga v (svojo) službo
2. pridevnik
ki je v aktivni službi; služabniški, poselski; služben, obraten, posloven
service work socialno skrbstvo v obratu (tovarni)
3. prehodni glagol
tehnično natančno pregledati (popraviti) (a car avto)
vzdrževati v dobrem stanju
Zadetki iskanja
- servíciu -i n
1. zaposlitev
2. služba, delo
3. strežba, postrežba
□ femeie de serviciu strežnica; čistilka
4. storitev; usluga
5. (namizni) servis - servizio m (pl. -zi)
1. služba; strežba, postrežba:
donna di servizio služkinja
donna a mezzo servizio postrežnica
porta di servizio vrata za služinčad
i servizi domača opravila
servizio compreso gost. s postrežbo vred
2. javna služba, delo:
anzianità di servizio delovna doba
entrare in servizio stopiti v službo
fare, prestare servizio služiti, delati
3. voj. služba:
servizio civile civilna služba
servizio militare vojaška služba
servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
essere di, in servizio biti dežuren
4. radio publ. poročilo, reportaža
5. pren. usluga
6. ekon.
servizi pl. usluge
7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba
8. admin. služba:
servizio meteorologico meteorološka služba
servizio sociale socialna služba
servizio segreto, di sicurezza varnostna služba
9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
servizio da tè čajni servis
10. avto
stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)
11.
servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije
12. šport servis - sollicitūdō -inis, f (sollicitus)
I. telesna, fizična razdraženost, vznemirjenost, težava, telesno, fizično razburjenje, trpljenje: epilepticorum similis est sollicitudo Th. Prisc. —
II.
1. razburkanje, razburkanost, vznemirjenje, vznemirjenost (srca, duha), dušni (duševni) nemir, mučnost, napetost, žalost, skrb, zaskrbljenost, tesnoba, tesnobnost, bojazen, strah: Sen. ph., Plin. iun., Q. idr., quibus nunc me esse experior summae sollicitudini Pl., istaec mihi res sollicitudinist Ter., qua sollicitudine animi! Ci., sollicitudo aegritudo cum cogitatione Ci., magnā sollicitudine afficior Ci., abducere aliquem a sollicitudine Ci. (= od filozofije, modroslovja), sollicitudinem incutere Cu. vznemirjati (o govoru), te ne … torquerier omni sollicitudine districtum H., sollicitudinem demere Ci., T.; s subjektnim gen.: nullum tempus sine Caesaris sollicitudine intercessit C., alicuius sollicitudo et studium Plin. iun.; z objektnim gen.: Q., Eutr. idr., nuptiarum Ter. ali gemmarum Plin. skrb za … , sine sollicitudine religionis Traianus in Plin. iun. ep.; s praep. (nam. objektnega gen.): nimia pro illo sollicitudo Sen. ph.; v pl.: Ter. idr., eas sollicitudines a dis importari Ci., neque mordaces aliter (sc. nisi portando) diffugiunt sollicitudines H. skrbi me … , remotum a sollicitudinibus et curis T.
2. skrbnost, skrbljivost: scribendi sollicitudo Q., quae (sc. castella) sollicitudo pervigil veterum erexit Amm.
3. meton. oskrbovanje, opravljanje, delo, posel, služba: cursus vehicularis sollicitudo Dig., sollicitudinem cursualem agere Cod. Th. - spell2 [spel]
1. samostalnik
delovni čas, delo; kratek čas, kratka doba; čas, porabljen za neko delo; (delovna) izmena, posada, posad, ekipa
avstralsko pavza, počitek, prosti čas
ameriško, pogovorno kratka razdalja
ameriško, pogovorno napad (kašlja ipd.)
by spells izmenoma, v izmenah
a spell of coughing napad kašlja
long spell of wet weather dolgotrajna deževna doba
to do a spell of gardening nekaj uric vrtnariti
to give s.o. a spell zamenjati koga pri delu
to have a spell (at) poskusiti
to take spells at the wheel menjavati se za volanom
wait (for) a spell! počakaj trenutek (hip)!
we had a spell of fine weather imeli smo kratko dobo lepega vremena
2. prehodni glagol
ameriško zamenjati, izmenjati, nadomestiti koga pri delu
to spell a horse dati počitka konju
neprehodni glagol
menjati posado
avstralsko napraviti pavzo - spís m
1. spis, pismeni sastavak, pismeni sastav: prosti, polemični spis
2. akt, dokument: uradni spis
službeni akt; sodni spis
sudski akt
3. spis, književno djelo, delo: Zbrani -i Ivana Cankarja, Izbrani -i Iva Andrića - stvarítev -tve ž tvorevina, djelo, delo, ostvarenje: umetniška stvaritev odrska
binsko ostvarenje; velika stvaritev
veliko djelo - stvôr stvȍra m, stvȍr stvȍra m
1. stvor
2. stvar, delo; cara do duvara dotjerala, stvora joj! carja je spravila v stisko, mejduš! - synodique [sinɔdik]
1. religion sinodalen, sinodski; masculin delo, v katerem so zbrani sinodski sklepi
2. astronomie sinoden
période féminin synodique d'une planète doba, ki loči dve zaporedni konjunkciji nekega planeta s Soncem - tâche [tɑš] féminin naloga; posel; prizadevanje; delo, dnevno delo; posada, izmena, šiht; akordno delo
ouvrier masculin, travail masculin à la tâche delavec, delo na akord
il n'a pas la tâche facile on nima lahkega dela
assigner une tâche à chacun vsakemu dodeliti delo, posel
s'imposer une tâche naložiti si, prevzeti naložbo, delo
mourir à la tâche umreti sredi dela
prendre à tâche zadati si nalogo, prizadevati si
remplir sa tâche izpolniti, opraviti svojo nalogo, izvršiti svoj posel, svoje delo
travailler à la tâche delati na akord - tajo moški spol zareza, rez; udarec; rana od udarca, brazgotina; tnala ali deska za sekanje ali rezanje; šiht, (dnevno) delo; domače pralnik; strma skala; trinožen stolček; ameriška španščina jama, votlina
dar tajos deliti udarce
tajuelu m stolček - tarea ženski spol delo, dnevno delo, naloga; trud
es una tarea ingrata (to) je nehvaležno delo - tēsi f
1. teza, trditev, postavka:
romanzo a tesi lit. tezni roman
demolire, formulare una tesi ovreči, postaviti tezo
2. delo, naloga:
discutere la tesi di laurea šol. zagovarjati diplomsko nalogo
3. filoz. teza
4. lit., glasba teza - tēstāceus 3 (tēsta)
1. opéčen, opéčnat, lončén: vas, vasculum Hier., pavimentum, structura Vitr., opus Plin. iun. = subst. testāceum -ī, n delo ali izdelek iz opeke: Plin.; meton. opekast = opéčn(at)e barve: gemma, pira Plin.
2. lupinast, z lupino pokrit, lupino imajoč: insectorum omnium et testacei operimenti oculi Plin. oči vseh žuželk in lupinarjev, omnia testacea Plin. vsi lupinarji. - téză -e f
1. trditev, teza, postavka
2. delo, naloga
□ teză de doctorat disertacija - thing1 [ɵiŋ] samostalnik
stvar, reč, predmet, stvor; bitje, oseba; posel, delo
pogovorno oné, onegá
množina stvari, predmeti, obleka, pribor, potrebščine, hrana, lastnina
pogovorno pohištvo; orodje; posodje; književna dela; stanje stvari, dejstvo; okolnosti, razmere, odnosi; svojstva; ureditev; misli, izjave
the thing bistveno, prava stvar
above all things predvsem
and the things pogovorno in podobne stvari (podobno)
for one thing v prvi vrsti, prvo
the one thing or the other eno ali drugo
the first thing after prva stvar nato, takoj nato
every living thing vsako živo bitje
a dear old thing dobra stara duša
the latest thing (in hats) zadnja novost (v klobukih)
oh, poor thing! o, revče!
before all thing predvsem
in all things v vsakem oziru (pogledu)
out of things zunaj dogajanj
a pretty thing (ironično) lepa stvar
things person: pravno osebne, premične stvari
things real nepremičnine, realitete
things political stvari politike, politične zadeve
swimming things kopalne stvari potrebščine
things are improving stvari (stanje) se boljšajo
things have changed stvari (razmere) so se spremenile
things begin to look brighter položaj se polagoma popravlja
the thing was to get home najvažnejše je bilo priti domov
of all the things to do! in ravno to moraš napraviti
as things stand kot stvari stojé
to do the handsome thing by vesti se spodobno do
to have a thing about pogovorno biti ves mrtev na (kaj); imeti strah pred; imeti (kaj) proti
I am not the thing today ne počutim se dobro danes
I know a thing or two about it nekoliko se spoznam (razumem) na to
it is not the thing to do to se ne spodobi
it's one of those things tu se ne da nič napraviti
it comes to the same thing to pride na isto
to make a (good) thing of pogovorno dobiti (izvleči) dobiček iz
to put things into s.o.'s head vznemiriti koga (s kako novico)
to put one's things on obleči se
to take off one's things sleči se
to take the things off the table pospraviti mizo (stvari z mize)
that's no small thing to ni majhna stvar (malenkost)
that's the thing to je (tisto) pravo
this is not the thing to ni (tisto) pravo (pravšno)
there's no such thing ni govora o tem
there was not a thing left nič ni ostalo - título moški spol (plemiški, častni) naslov; naslov (knjige, filma); figurativno knjiga, delo; na(d)pis; poglavje, odstavek; naziv; diploma; dokument, dokazilo; povod, vzrok; pretveza; vrednosten papir; čistina (kovanca)
título alcohólico alkoholna stopnja
título hipotecario zadolžnica; zastavni listek
título de propiedad lastninska pravica
la página de título naslovna stran
a título (de) na temelju, pod pretvezo
a título de anticipo kot naplačilo
a título de indemnización kot odškodnina
a título de prueba za poskušnjo
¿a título de qué? iz kakšnega razloga? zakaj? s kakšno pravico?
con justo título s polno pravico (upravičenostjo)
fabricador de títulos ponarejevalec dokumentov
sacar un título doseči naslov
comprar el título plačati promocijske takse - tomus -ī, m (gr. τόμος)
1. odrezek, košček: vilis Mart. košček papirja.
2. metaf. del večjega dela, zvezek: feci excerpta ex libris sexaginta in quinque tomis M. Aurelius ap. Fr.; od tod delo, knjiga: Hier. - tórzo -a m (it. torso < lat. tursus, thyrsus) torzo, nezavršeno djelo, delo
- trabajo moški spol delo; obdelava, ročno delo; izvedba; tek (stroja); trud, težava, ovira
trabajo agrícola poljsko delo, poljedelstvo
trabajo artístico umetnina
trabajo corporal, espiritual (intelectual) telesno, umsko delo
trabajo (hecho) a mano, manual ročno delo
trabajo pesado težko delo
trabajo profesional, trabajo especial strokovno delo
día de trabajo delavnik
escuela de trabajo obrtna šola
falta de trabajo brezposelnost
paro del trabajo ustavitev dela
los sin trabajo brezposelni(ki)
estar sin trabajo biti brez dela
con sumo trabajo z velikim trudom
suspender (ali abandonar) el trabajo ustaviti delo
trabajos pl sila, potreba, pomanjkanje
trabajos forzados (ali forzosos) prisilno delo