Franja

dos [do] masculin hrbet; naslanjalo za hrbet; hrbtna stran; populaire zvodnik

dos à dos s hrbtom proti hrbtu
à dos zadaj, za; figuré proti sebi
à dos de na hrbtu
au dos de quelque chose na hrbtni strani česa
de dos od zadaj
dans le dos na, v hrbtu
en dos d'âne sedlast
bête féminin à dos tovorno živinče
chaire féminin à dos naslanjač
dos de la main, du nez hrbet roke, nosti
agir dans le dos de quelqu'un delovati komu za hrbtom
en avoir plein le dos biti naveličan, sit, utrujen, imeti dovolj česa
avoir bon dos (figuré) imeti širok hrbet; brez slabe volje prenašati nevšečnosti
sa migraine a bon dos njena migrena (ji) je pripraven izgovor
n'avoir pas une chemise sur le dos (figuré) še srajce ne imeti
l'avoir dans le dos (populaire) ne uspeti, doživeti razočaranje
courber le dos ponižno se ukloniti, se podvreči
être large de dos imeti široka ramena
être sur le dos (familier) dolgo ležati (tudi zaradi bolezni)
être sur le dos de quelqu'un biti vzdrževan od koga; biti komu vedno za petami; zasledovati, nadzorovati koga
faire froid dans le dos de quelqu'un prestrašiti koga
faire le gros dos ukriviti hrbet (o mački), figuré delati se važnega
se laisser manger la laine sur le dos pustiti se goljufati, se odirati
mettre quelque chose sur le dos de quelqu'un naprtiti komu kaj, napraviti ga odgovornega za kaj
mettre tout sur le dos vse nase natakniti
mettre, renvoyer dos à dos nobeni od dveh strank ne dati prav
mettre, avoir quelqu'un à dos razdražiti, imeti koga proti sebi, narediti si ga za sovražnika
porter quelque chose sur son dos nositi breme kake stvari, odgovarjati za kaj
signer au dos d'un chèque podpisati se na hrbet čeka
tomber sur le dos pasti na hrbet
tomber sur le dos de quelqu'un pasti, planiti po kom
cela vous retombera sur le dos vi boste nosili posledice
tourner, montrer le dos à quelqu'un komu hrbet obrniti; zbežati

dottore m (f -essa)

1. učenjak:
fare il dottore delati se učenega, modrijaniti
parlare come un dottore govoriti učeno
dottori della Chiesa relig. cerkveni očetje

2. šol. diplomiranec:
dottore in legge diplomirani pravnik
dottore dei miei stivali iron. pametnjakovič

3. pog. doktor, zdravnik

dumm neumen, trapast; dummes Zeug neumnosti, traparije; sich dumm stellen delati se neumnega; sich für dumm verkaufen lassen pustiti se vleči za nos; dumm im Kopf sein vrteti se (komu) (ich bin dumm im Kopf vrti se mi) ; jemandem dumm kommen biti predrzen

duro

A) agg.

1. trd:
duro come il sasso trd kot kamen
pane duro trd kruh
uova dure v trdo kuhana jajca
duro d'orecchi pog. naglušen; pren. gluh
duro di testa, di comprendonio pog. zabit, top
avere la pelle dura imeti trdo kožo
osso duro trd oreh
muso duro nesramnost, neotesanost; (ispido)
barba dura sršata brada

2. šport oster:
fare, praticare un gioco duro igrati ostro

3. neprožen; trmast:
cappello duro polcilinder
persona dura trmast človek

4. hud, neprijazen, mučen:
inverno duro huda zima

5. strog, neizprosen; podel, krut, brezčuten

6. težak, težaven; ekst. nerazumljiv:
un testo duro da capire težko razumljivo besedilo

7. kem. trd:
acqua dura trda voda

B) m

1. trdo, trd predmet, trda površina:
dormire sul duro spati na trdem

2. težava:
il duro ha ancora da venire težava šele pride

3. neuklonljiv človek, pogumnež; brezsrčnež, nasilnež:
fare il duro biti brezsrčen, delati se brezsrčnega

C) avv.

1. ostro, strogo:
tenere duro vztrajati

2. globoko; trdo; trdno:
dormire duro trdno spati
lavorare duro trdo delati

échasse [ešas] féminin hodulja; familier tanka in dolga noga; polojnik (močvirna ptica)

être monté sur des échasses imeti dolge noge; figuré delati se važnega, šopiriti se
marcher avec des échasses hoditi s hoduljami

Ènglēz -éza m Anglež; ènglez -éza m konj angleške pasme; praviti se Englez delati se Angleža, nevednega

esbroufe [ɛsbruf] féminin, familier bluf, slepilo; šopirjenje, postavljanje, širokoustenje

vol masculin à l'esbroufe žepna tatvina (v prerivanju)
faire de l'esbroufe blufirati, delati se važnega

faccia f (pl. -ce)

1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!

2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

4. mat. ploskev

figurar upodobiti, oblikovati, predstavljati, figurirati, pojaviti se, navzoč biti; igrati vlogo

figurar (una) sorpresa delati se presenečenega
figurarse domišljati si, misliti si
¡figúrese! samo pomislite!
¡me lo figuraba! to sem si mislil!
se me figura que domnevam, da

fin (-a, -o)

1. za človeka, obleko: vornehm, distinguiert; za stvari: fein
skrajno fin oberfein
pretirano fin überfein
sito: eng, engmaschig
fini zdrob das Grießmehl
človek: delati se finega vornehm tun
kdor se dela finega der Vornehmtuer

2. gozdarstvo feinjährig

3. tehnika fein, Fein- (papir das Feinpapier, brusilna plošča die Feinschleifscheibe, keramika die Feinkeramik, mehanika die Feinwerktechnik, Feinmechanik, merska tehnika die [Feinmeßtechnik] Feinmesstechnik, nastavitev der Feintrieb, nastavitev die Feineinstellung, struktura die Feinstruktur, tkanina das Feingewebe, zgradba der Feinbau, žagica die Feinsäge, sondiranje die Feinsondierung, struženje das Feindrehen); Präzisions- (mehanika die Präzisionsmechanik, pila die Präzisionsfeile); pri obdelavah: fein-, nach- (brusiti feinschleifen, nachschleifen, obdelati feinbearbeiten, loščiti nachbohnern, meriti feinmessen)

fín (-a -o) adj.

1. fine, signorile:
fina dama una signora fine
fina družba ambiente fine
iron. delati se finega atteggiarsi a gran signore

2. (boljši, izbran) fine, scelto, ottimo, di ottima qualità:
fino blago roba fine
kuhati fino kavo fare un ottimo caffè
fin vonj profumo fine
fin zrak aria fine, pura
fina šala battuta fine, spiritosa

3. (lepo oblikovan) fine, delicato:
fine poteze (obraza) lineamenti fini

4.
fina mehanika meccanica di precisione
fino brušenje levigatura, molatura fine

5. (zelo droben, tenek) fine:
fin pesek sabbia fine
fina moka farina fine
grad. fini omet stabilitura

fingírati fìngīrām (lat. fingere) fingirati, hliniti: fingirati groznicu; fingirati bolest delati se bolnega; fingiran napad izmišljen, tobožnji napad

finta f

1. hlimba, hlinjenje, pretvarjanje, hinavščina:
le sue gentilezze sono una finta njegova ljubeznivost je samo pretvarjanje
far finta delati se, hliniti
far finta di niente delati se, kot da ni nič

2. šport finta

flanc [flɑ̃] masculin bok, stran; figuré, poétique naročje

flanc à flanc bok ob boku
se battre les flancs zelo se truditi, se napenjati
être sur le flanc (familier) biti ves izčrpan, biti v postelji, biti bolan
mettre quelqu'un sur le flanc (familier) koga utruditi do izčrpanosti
prêter le flanc odkriti svojo slabo, šibko stran, izpostaviti se, dati povod
prêter le flanc à la critique izpostaviti se kritiki, dati povod za kritiziranje (zaradi svojega vedenja)
tirer au flanc (familier) delati se bolnega, militaire zabušavati, odtegniti se obveznosti

gabēlla f star. carina, trošarina:
fare lo sciocco per non pagare gabella pren. delati se neumnega, da bi se izognil nevšečnostim

ganljívo adv. con commozione; pateticamente:
pren. delati se ganljivo nevednega fingersi del tutto ignaro

geben (gab, hat gegeben)

1. dati (die Hand, zur Post, in Druck, sein Wort, einen [Kuß] Kuss, in ein Gefäß usw.), dajati (immer wieder geben, die Kuh Milch usw.); von sich geben dati od sebe, Gegessenes: izbruhati; viel/wenig geben auf dosti/malo dati na; ein Wort gab das andere beseda je dala besedo; es jemandem (tüchtig) geben že pokazati, naložiti jih (komu); gib's ihm! daj ga!

2. den Gästen: ponuditi, Kunst den Körper usw.: podajati, Karten: deliti; ein Theaterstück: izvesti, uprizoriti; eine Veranstaltung, ein Bankett: prirediti; ein Beispiel: navesti

3. (keine) Antwort geben (ne) odgovoriti; Aufklärung geben informirati; Ausdruck geben izraziti; seine Einwilligung geben (für) privoliti (v); Hilfe geben pomagati; Nachricht geben sporočiti; Rat geben svetovati; die Schuld geben kriviti (za); die Sporen geben spodbosti; Stunden/Unterricht geben poučevati; das Versprechen geben obljubiti; einen Wink geben namigniti; Zeugnis geben pričati

4. sich geben (benehmen) vesti se, Schmerzen usw.: popustiti, popuščati, unesti se, eine Gelegenheit: pokazati se; sich gefangen geben vdati se; sich zufrieden geben zadovoljiti se; sich den Anschein geben delati se; sich eine Blöße geben pokazati svojo šibko točko; sich Mühe geben truditi se; jemandem zu verstehen geben dati (komu) vedeti/razumeti/na znanje; sich zu erkennen geben razkriti svojo identiteto

5. es gibt je/so, obstaja; es gibt nicht ni/niso, ne obstaja, Verwechslungen, Streit: prihaja/pride do; das gibt es nicht! to ni mogoče!; da gibt's nichts! tu ni kaj!; so etwas soll es geben tudi kaj takega je očitno možno

gluh (-a, -o) taub, medicina gehörlos
gluh in slep medicina taubblind
čisto gluh stocktaub
figurativno tišina: lautlos; sprejemnik, oddajnik: empfangstot
biti gluh taub sein
figurativno gluh za argumente ipd.: sich verschließen vor
delati se gluhega sich taub stellen
figurativno govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden

gnōrri m, f pog.
fare lo gnorri delati se neumnega

gonfler [gɔ̃fle] verbe transitif napihniti, figuré napolniti (de z); verbe intransitif

se gonfler napihniti se, nabrekniti, oteči; napojiti se (de z)
gonfler le ballon, les pneus de la voiture napihniti žogo, pnevmatike avtomobila
gonfler un résultat namerno pretiravati rezultat (uspeh)
son genou s'est mis à gonfler koleno mu je začelo otekati
le gâteau a gonflé kolač je vzhajal
son cœur se gonfle žalost se ga loteva, žalosten postaja
se gonfler (figuré) napihovati se, biti nadut, delati se važnega; narasti (vode ipd.)