Franja

Zadetki iskanja

  • vilínski de fée(s), féerique, d'elfe

    vilinska dežela pays moški spol des fées, figurativno pays féerique
    vilinski ples danse ženski spol des elfes
  • vilínski de hada

    vilinska dežela país m de las hadas
  • vin|o srednji spol (-a …) der Wein (belo Weißwein, desertno Dessertwein, kabinetno Kabinettwein, kakovostno Qualitätswein, ledeno Eiswein, muškatno Muskatellerwein, namizno Tafelwein, Tischwein, naravno Naturwein, odprto Schoppenwein, [Faßwein] Fasswein, palmovo Palmwein, patočno Tresterwein, rdeče Rotwein, rensko Rheinwein, rezano Verschnittwein, ribezovo Johannisbeerwein, riževo Reiswein, sadno Obstwein, sladko Süßwein, steklenično Flaschenwein, samorodnice Hybridenwein, s poreklom Landwein, vrhunsko Spitzenwein, s predikatom Prädikatswein, zdravilno Medizinalwein)
    figurativno gosje vino (voda) Gänsewein
    kuhano vino Kochwein, Glühwein
    mašno vino [Meßwein] Messwein
    mlado vino Jungwein, Heuriger, der Sturm
    peneče se vino der Schaumwein, der Sekt
    pri proizvajalcu ustekleničeno vino die Kellerabfüllung
    vrč za vino der Weinkrug
    kozarec za vino das Weinglas
    (za belo Weißweinglas, za rdeče Rotweinglas)
    … vina Wein-
    (bog der Weingott, dežela das Weinland, madež od der Weinfleck, rdečega Rotweinfleck, proizvodnja die Weinbereitung, steklenica die Weinflasche, točilnica das Weinlokal, vrsta die Weinsorte)
    ponarejevalec vina der Panscher, Weinpanscher
    posoda za hlajenje vina der Weinkühler
    piti vino ein Weintrinker sein
    naliti čistega vina komu figurativno (jemandem) klaren/reinen Wein einschenken
    vsebujoč vino weinig, weinhaltig
    bogat z vinom weinreich
    podoben vinu weinähnlich
  • vonj samostalnik
    1. (zaznavna lastnost) ▸ illat [prijeten vonj]szag [neprijeten vonj]
    močan vonj ▸ erős szag
    V prikolici je bilo čutiti močan vonj po cigaretah. ▸ Az utánfutóban erős cigarettaszag érződött.
    nežen vonj ▸ lágy illat
    neprijeten vonj ▸ szag, kellemetlen szag
    zatohel vonj ▸ áporodott szag
    oster vonj ▸ éles szag
    omamen vonj ▸ bódító illat
    aromatičen vonj ▸ aromás illat
    svež vonj ▸ friss illat
    sladek vonj ▸ édes illat
    vonj po bencinu ▸ benzinszag
    vonj po morju ▸ tengerillat
    vonj po kavi ▸ kávéillat
    vonj se širi ▸ szag árad, illat árad
    Po zraku se je širil omamen vonj po pečeni hrani, da so se ji pocedile sline. ▸ A levegőben sült ételek ínycsiklandó illata terjengett, amitől kicsordult a nyála.
    zaznati vonj ▸ szagot érez, szagot megérez, illatot megérez
    zavohati vonj ▸ szagot kiszimatol, kiszagol
    vonj vrtnic ▸ rózsaillat
    Zaradi nahoda ni zaznaval niti vonja vrtnic. ▸ A nátha miatt még a rózsák illatát sem érezte.
    vonj parfuma ▸ parfümillat
    vonj znoja ▸ izzadságszag
    vonj hrane ▸ ételszag
    vonj po dimu ▸ füstszag
    vonj po znoju ▸ izzadságszag
    opojen vonj ▸ kábító illat
    prijeten vonj ▸ illat, kellemes illat

    2. (dišava) ▸ illat
    nov vonj ▸ új illat
    Nadela si je nov vonj, parfum, ki ji ga je pravkar podaril Alain Le Notre. ▸ Új illatot fújt magára, egy parfümöt, melyet Alain Le Notre adott neki az imént.
    moški vonj ▸ férfi illat
    V septembru prihaja na police nov moški vonj priznane blagovne znamke Kenzo. ▸ Szeptemberben kerül a boltok polcaira a híres Kenzo márka új férfi illata.
    ženstven vonj ▸ nőies illat
    cvetni vonj ▸ virágillat
    cvetlični vonj ▸ virágillat
    odišaviti se z vonjemkontrastivno zanimivo illatosítja magát
    uporabljati vonj ▸ illatot használ
    vonj za moške ▸ férfi illat
    vonj za ženske ▸ női illat
    vonj z notami ▸ jellegzetes illat
    Orientalski vonj z notami cimeta, popra, divje češnje in medu poudarja čutnost in kliče po provokaciji. ▸ A fahéj, a bors, a vadcseresznye és a méz jegyeit hordozó keleties illat hangsúlyozza az érzékiséget és provokációra ösztönöz.

    3. (voh) ▸ szaglás
    čut za vonj ▸ szaglás
    izguba vonja ▸ szaglás elvesztése
    Tudi poškodbe zgornjih delov nosu, lobanjske baze v sprednjem delu, lahko privedejo do trajne izgube vonja. ▸ Az orr felső részének és a koponyaalap elülső részének sérülései szintén maradandó szaglásvesztéshez vezethetnek.
    razvit vonj ▸ szaglást kifejleszt
    Pes ima v nasprotju s svojim gospodarjem zelo dobro razvita vonj in sluh. ▸ Gazdájával ellentétben nagyon kifinomult a kutya szaglása és hallása.
    vonj in sluh ▸ szaglás és hallás

    4. (o občutku) ▸ illat, szag
    dati vonj ▸ illatot áraszt, szagot áraszt, szaglik
    Ponedeljkov spektakel Metallice s spremljevalnimi skupinami na bežigrajskem stadionu je dal vonj po živem mestu. ▸ Hétfőn a Bežigrad Stadionban a látványos, előzenekarokkal felvezetett Metallica-koncert élettel teli város hangulatát árasztotta.
    dajati vonj ▸ szagot áraszt, illatot áraszt
    imeti vonj ▸ szaga van, illatozik, illatos
    Večsobno meščansko stanovanje opremimo tako, da bo imelo vonj po preteklosti. ▸ A többszobás polgári lakást úgy rendezzük be, hogy a múlt illatát árassza.
    čutiti vonj ▸ szagot érez, illatot érez
    V zraku čutim vonj po avanturi, nepredvidljivosti, po nečem, kar se bo zgodilo v hipu. ▸ Kalandot érzek a levegőben, kiszámíthatatlanságot, valami pillanatok alatt bekövetkező dolog fuvallatát.
    V zraku je bilo čutiti vonj po nasilju. ▸ Az erőszak szaga terjengett a levegőben.
    vonj življenja ▸ életszag
    vonj smrti ▸ halálszag
    vonj svobode ▸ szabadságszag, szabadság szaga
    vonj po svobodi ▸ szabadságszag, szabadság szaga
    Amerika ima vonj po svobodi, je dežela možnosti, ki Lorello vsakič znova prevzame. ▸ Amerika szabadságszagú, a lehetőségek földje, amely újra és újra rabul ejti Lorellát.
    vonj po denarju ▸ pénzszag, pénz illata
    Zelo je bil ambiciozen, vonj po denarju ga je vselej premamil. ▸ Nagyon ambiciózus volt, és a pénz illata mindig csábította.
    Na svetu je že tako ali tako preveč naivnežev in lahkovernežev, ki jim že vonj po denarju zamegli razum. ▸ Már így is túl sok naiv és hiszékeny ember van a világon, akinek a pénzszag elhomályosítja az elméjét.
  • vzhajajóč (-a -e) adj. che si leva, levante:
    pren. dežela vzhajajočega sonca il paese del sol levante, il Giappone
  • zalivsk|i (-a, -o) Golf- (dežela das Golfland)
  • zamórski (prekmorski) overseas, oversea, (redko) transmarine; (redko) ultramarine

    zamórska dežela overseas country
  • zemlj|a3 [ê] ženski spol (-e …) (ozemlje, dežela) das Land
    nikogaršnja zemlja Niemandsland
    obdelana zemlja Kulturland
    pas zemlje der Erdstrich, der Landstreifen
    razdelitev zemlje die Landaufteilung
  • zgled|en [é] (-na, -no) vorbildlich, musterhaft; beispielhaft, beispielgebend; Muster- (učenec der Musterschüler, primer das Musterbeispiel, dežela das Musterland, šola die Musterschule, obrat der Musterbetrieb)
  • Zgornja Avstrija stalna zveza
    (zvezna dežela v Avstriji) ▸ Felső-Ausztria
    Sopomenke: Gornja Avstrija
  • zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

    2. torcere, contorcere; storcere:
    zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
    zvijati ustnice storcere la bocca

    3. pren. sconvolgere, turbare:
    jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

    4. pren. avere dolori, crampi:
    revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
    impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

    5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
    težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
    jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

    B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

    1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
    zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

    2. snodarsi, serpeggiare:
    reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

    3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
    deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
    lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
    oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
    dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
    solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
    zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
    zviti se v dve gubi piegarsi in due

    C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

    1. intrecciarsi:
    zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

    2. med. slogarsi:
    zviti si nogo slogarsi il piede
  • žíten de céréales, des grains

    žitna borza bourse ženski spol des grains
    žitna dežela pays moški spol à blé, pays producteur de céréales
    žitna kašča grenier moški spol à grain
    žitno polje champ moški spol de céréales (ali de blé)
    žitni silos silo moški spol à grain (ali à céréales)
    žitni trg marché moški spol des céréales, (v mestu) marché aux grains
    žitno žganje eau-de-vie ženski spol de grain
    dobro (slabo) žitno leto une bonne (mauvaise) année pour les céréales (ali le blé)
  • žíten de trigo

    žitno polje campo m de cereales
    žitni klas espiga f (de trigo)
    žitna borza bolsa f de cereales
    žitna kašča granero m
    žitno skladišče almacén m de trigo
    dobro žitno leto año m fértil en trigos
    žitni proizvodi productos m pl cereales
    žitna dežela país m productor de cereales
    žitni mlin molino m de granos, molino m harinoso
    žitni silos silos m
    žitna vrsta variedad f de trigo
    žitno žganje aguardiente m de trigo