Franja

pācō -āre -āvī -ātum (pāx) umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati): Amanum Ci., Erymanthi nemora V.; metaf.: dolorem animi aestūs Cl.; occ. evfem. podvreči, podjarmiti (podjarmljati), (u)krotiti: omnem Galliam Germaniamque C., hostem O.; pesn.: pacantur vomere silvae H. (iz)krčiti, obdelo(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. pācātus 3 umirjen, pomirjen, miren: ager male pacatus Ci., civitas male pacata Ci., provincia pacatissima Ci., nequitia pacata Ci., rex pacatus, quietus Ci., oratio pacatior (naspr. pugnacior) Ci., pacatissimae gentes Ci., pacatissimae Syriae gazae Ci., ne notā quidem ullā pacatus an hostis sit discerni ac iudicari potest Ci., quod insigne pacatorum esse consuerat C., pacatissima et quietissima pars C., pacatus orbis V., pacatum mare O., H. varno pred razbojniki, očiščeno razbojnikov, nec hospitale quicquam pacatumve satis prius auditum, quam Massiliam venere L., pacatius arvum subeant O., pacatius ingressi iter Sen. ph., res hilaris ac pacata Sen. ph., compositus et pacatus animus Sen. rh., omnia divina scripta inter se pacata consistunt Aug.; z dat.: tali viro pacatus est Ci. miren (v odnosu) do takega moža; subst. pācātum -ī, n in pl. pācāta -ōrum, n mirno ozemlje, mirna = prijateljska dežela: sine commeatu vagi milites in pacato, in hostico errent L., ex pacatis praedas agebant S., qui medius inter pacata et hostilia fluit, Danuvius ac Rhenus Sen. ph., pacatiora vitae Amm. — Adv. pācātē mirno, umirjeno, v miru: itaque ex turpissima lite in risum diffusi pacatius ad reliqua secessimus Petr.; v komp.: Aug.; v superl.: pacatissime et commodissime Aug.

parēns² -entis, f, m (parere = gīgnere)

1. f roditeljica, rodnica, mati: parens Idaea O. ali parens Idaea deûm V. = Cybele, Tegeaea ali Euandri O. = Carmenta, principum coniuges ac parentes T. soproge in matere.

2. m roditelj, rodnik, oče: Enn. ap. Non., T., parens tuus, Torquate Ci., mortem offerre parenti Ci., solitae parentis (= Iovis) laudes H., parens liberorum an orbus Q., uterque parens O. oba roditelja, oba starša, oče in mati; occ.
a) prednik, ded, praded, praoče, očak: Tros V. praoče Trojancev, parentis (praočeta) Pilumni Turnus valle sedebat V. (prim.: Pilumnus illi (sc. Turno) quartus pater (= abavus prapraded) V. in: Dauno possem incolumem (sc. Turnum) servare parenti (praoče) V., victor Abantiades patrios cum coniuge muros intrat et inmeriti vindex ultorque parentis (deda) adgreditur Proetum O.
b) bratranec: parens et ipse Tarquinii Eutr. (o Brutu).

3. parentēs -um in -ium, m roditelji, starši (naspr. liberī): Pl., H., T. idr., parentes cum liberis C., liberi parentes suos orabant Ci., pietas in parentes Ci., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev; occ.
a) stari = ded in babica, praded in prababica, praočetje, predniki (prim. gr. πατέρες): Icti., si ad pueros pertinebit, de liberis suis cogitent, si ad senes, de patribus aut parentibus Ci., veterum decora parentum V., more parentum V. (prim. more maiorum).
b) svojci, sorodniki, bratranci: Fl., Lamp., solent rei capitis adhibere vobis parentes, duos fratres ego nuper amisi Cu. — Parens in parentes tudi o živalih in rastl.: Varr., Plin., Stat., Cels.

4. metaf. m in f oče, mati = začetnik (začetnica), ustanovitelj(ica), utemeljitelj(ica), vzročnik (vzročnica), povzročitelj(ica), iznajditelj(ica), izumitelj(ica); o stvareh = vir, vzrok: Plin., operum, philosophiae Ci., curvae lyrae H. iznajditelj, izumitelj, neque enim te fugit laudandarum artium omnium procreatricem quandam et quasi parentem eam quam φιλοσοφίαν Graeci vocant ab hominibus doctissimis iudicari Ci., earum rerum parens est sapientia Ci.; tudi = hranitelj, ohranjevalec, vzdrževalec, dobrotnik (poseb. kot častni priimek): patriae T., legionum Stat., conservatorem urbis, quem parentem esse dixerunt Ci. ep.; occ. materinsko (matično) mesto, materinska (matična) dežela: certare pio certamine cuiuslibet bonae artis ac virtutis ausi sumus cum parentibus quaeque civitas et conditoribus suis L., Sidon Thebarum Boeotiarum parens Plin., cum ita contra matrem suam ac parentem urbem consurgeret Fl.

Opomba: Parēns pomeni očeta in mater kot roditelja, starša, torej v naravnem razmerju, pater, mater pa bolj v nravnem, socialnem in državljanskem razmerju.

Partnerland, das, prijateljska dežela

pōlo¹ m

1. geogr. (zemeljski) tečaj, pol:
polo nord, sud severni, južni tečaj

2. ekst. pol, polarna dežela:
dall'uno all'altro polo pren. vsepovsod

3. pren. pol, nasprotje

4. fiz., elektr. pol:
polo positivo, negativo pozitivni, negativni pol

5. pren. gibalo; magnet

6. mat. pol

proklètija ž dial.
1. prekletniki: ne dadoše naprijed stupiti, no doceka ona prokletija, oni našu silu rastjeraše
2. prekleta dežela, preklet kraj: i ja kad sam došla u ovu -u, ništa nisam pila sem limunade

Reiseland, das, počitniška dežela, (dežela) cilj potovanj

Saba -ae, f (Σάβα, Σάβη, Σάβαι) Sába, s kadilom bogata dežela v Srečni Arabiji: PLIN. Od tod adj. Sabaeus 3 (Σαβαῖὸς) sábski, sabájski, pesn. = arabski: odor COL., nubes, flores STAT., myrrha SEN. TR., flos VAL. FL., cumulus CL. pogrebna grmada, odišavljena z miro, tus V., terra O. (= Srečna Arabija, zdaj Jemen); subst.
a) Sabaea -ae, f (sc. terra) Sabája (Sabéja), Sabájska (Sabéjska) dežela = Srečna Arabija: H.
b) Sabaeī -ōrum, m Sabájci (Sabéjci), preb. Sabe, ki so sloveli po svojem bogastvu; njihovo glavno mesto je bilo Sabōta: V., MEL., PLIN., VAL. FL., FL., CL.

Sabīnī -ōrum, m Sabín(c)i, staroitalsko pleme v srednji Italiji ob Naru in Aternu, severovzhodno od Rima; njihova mesta so bila Amiternum, Corfinium, Cures, Reate: CA. AP. SERV., VARR., CI., L., O., H.; meton. Sabínsko, Sabínska dežela: ex Sabinis VARR., L., V., in Sabinos VARR., ardui Sabini H.; occ. posestvo na Sabínskem, Horacijeva podeželska pristava na Sabinskem ob Digenciji, severovzhodno od Tiburja: satis beatus unicis Sabinis H.; sg.

1. Sabīnus -ī, m Sabínec: L.; tudi Sabín, eponimni heroj sabinskega ljudstva.

2. Sabīna -ae, f Sabínka: IUV., STAT.; v pl.: O., PR., MART. Od tod
a) adj. Sabīnus 3 sabínski: COL., STAT. idr., lingua VARR., ager VARR., CI., H., proelium CI., castra, exercitus, mater, mulier L., gens, patres O., baca IUV. oliva, faex MART. sabinsko olje (ki je močno dišalo), herba Sabina CA., V. (Culex), O., PR., COL., PLIN., AP. H. (Iuniperus Sabina LINN.) sabinski brin (sabinska brin(j)a), ki so jo uporabljali za kadilo, ille rex (= Numa) LACT.
b) subst. Sabīnum -ī, n (sc. vinum) sabínec, sabínsko vino: vile potabis ... Sabinum H. – Adv. Sabīnē po sabinsko = v sabinskem jeziku: VARR.

Schwellenland, das, dežela na meji razvitosti

Scythie [siti] féminin Skitia, dežela Skitov

Sintī (Sintiī) -orum, m (Σιντοί) Sínti(jci), ljudstvo ali pleme v Makedoniji: L. Od tod adj. Sinticus 3 sínt(ij)ski = k tračanskemu ljudstvu (plemenu) Sinti(jci) (Σιντοί) v Makedoniji sodeč: Heraclea Sintica Plin. ali Sinticē Heraclea L. síntska Herakleja, glavno mesto omenjenega plemena; subst. Sinticē -ēs, f (sc. regio ali terra) Síntika, sintska dežela (pokrajina) v Makedoniji: L.

slobòdija ž ekspr. dežela svobode

Stammland, das, matična dežela

summerland [sʌ́məlænd] samostalnik
dežela večnega poletja

tàtarbudžāk m (t. budžak) slabš. tatarska dežela

Terrasanta f relig. Sveta dežela, Palestina

Teucer -crī in Teucrus -ī, m (Τεῦκρος) Tévker

1. Telamonov sin s Salamine, Ajantov polbrat. Ker se je iz Troje vrnil brez brata, ga je oče pognal po svetu; odšel je na Ciper in tam ustanovil novo Salamino: H., O., Corn., Vell., Iust., Hyg., Lact.; „Teucer“ je tudi naslov neke Pakuvijeve žaloigre (tragedije): Ci.

2. Teucrus, prvi trojanski kralj, po mitološkem izročilu priseljenec s Krete, sin Skamandra, Dardanov tast: V., Serv. (ki ima tudi obl. Teucros). — Od tod adj.

1. Teucrius 3 (Τεύκριος) Tévkrov, tévkr(ij)ski, pesn. = trójski, trojánski: moenia, Pergama Sil.; subst. Teucria -ae, f
a) (sc. terra) Tévkrija = trójska (trojánska) dežela, Troáda, Troja; meton. Trojánci: omnis Teucria V.
b) bot. α) vredník, starejše bučenica, vrhovica, žuljevka (Teucrium chamaedrys Linn.): Plin. β) vráničnik, starejše slezeníčnik (Teucrium flavum Linn.): Plin.

2. Teucrus 3 tévkrski, pesn. = trójski, trojánski: O., V., Cat.; subst. Teucrī -ōrum in -ûm, m
a) Tévkri, Trójci, Trojánci: O., V.
b) Rimljani: Sil.

Teuthrās -antis, voc. Teuthra (Τεύϑρας) Tevtránt

1. Turnov vojak v Vergilijevi Eneidi: V.

2. mitični kralj v Miziji, Tespijev oče: Hyg. Od tod
a) Teuthrantēus 3 (Τευϑράντειος) tevtrántski, tevtrantéjski, mízijski: Caïcus O.
b) Teuthrantius 3 Tevtrántov, tevtrántski: turba O. petdeset Tespijevih hčera (Tevtrantovih vnukinj), regna O.

3. reka v Kampaniji: Pr.; subst. Teuthrantia -ae, f Tevtrántija, Tevtrantova dežela, del Mizije: Plin.

Traumland, das, dežela sanj

Trōglodytae (bolje Trogodytae) -ārum, m (Τρωγ(λ)οδύται) Trog(l)odíti = Jamniki, Dupeljniki, v jamah ali dupljah bivajoče pleme ob zahodni obali Arabskega zaliva v Etiopiji: Ci., Mel., Plin., Cu., Sen. ph., Amm., Ambr., Isid., Iul. Val. — Od tod adj.

1. Trōg(l)odyticus 3 (Τρωγ(λ)οδυτικός) trog(l)odítski: myrrha, balanus Plin.; subst. Trōg(l)odytica -ae, f in Trōg(l)odyticē -ēs, f (Τρωγ(λ)οδυτική) Trog(l)odítika, Trog(l)odítska dežela: Plin.

2. Trōg(l)odytis -idis, f (Τρωγ(λ)οδυτίς) trog(l)odítska: myrrha Plin., Veg.