Franja

Dvojčka samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ IkrekNebesna brata Kastor in Poluks pa sta najsvetlejši zvezdi v ozvezdju Dvojčka. ▸ A két égi testvér – Castor és Pollux – pedig az Ikrek csillagkép legfényesebb csillagai.
Radiant Geminidov leži v ozvezdju Dvojčkov. ▸ A Geminidák radiánsa az Ikrek csillagképében fekszik.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ IkrekLuna v Dvojčkih prinaša živahen in zanimiv dan. ▸ A Hold az Ikrekben mozgalmas és érdekes napot hoz.
Pod vplivom planetov v znamenju Dvojčkov boste vse bolj družabni. ▸ A bolygók hatására az Ikrek jegyében egyre társaságkedvelőbbé válik.

dvonožec samostalnik
1. (o živali) ▸ kétlábú
Vseeno je, če se odločimo za dlakastega štirinožca ali pernatega dvonožca: žival nam pomaga razporediti dan. ▸ Mindegy, hogy egy szőrös négylábú vagy egy tollas kétlábú mellett döntünk: segít beosztani a napunkat.

2. izraža negativen odnos (o človeku) ▸ kétlábú szerzet, približek prevedka ▸ két lábon járó teremtmény
Če vam je to premalo, se zapeljite na najbližjo cesto, kjer podivjanih dvonožcev v jeklenih štirikolesnikih nikoli ne zmanjka. ▸ Ha ez nem lenne elég önöknek, hajtsanak ki a legközelebbi útra, ahol sosincs hiány a négykerekű járgányokban száguldozó kétlábú szerzetekből.

êden; èn uno, un

eden od obeh uno de los dos
eden in isti el mismo
eden za drugim uno después de otro
eden drugega uno a otro
eden od tolikih uno de tantos
niti en sam dan ni un solo día
eden mojih prijateljev uno de mis amigos

en¹ (-a, -o)

1. glavni števnik ein, eine ein, v samostalniški rabi:
eden einer, eine, eines
en in pol eineinhalb, anderthalb
ena eins
en funt bankovec: die Einpfundnote
ena marka kovanec: das Einmarkstück
ena, dva, ena, dva eins, zwei, eins, zwei
en, dva, tri (bliskovito) ruck, zuck
pri (športnih) rezultatih: ena proti nič/ena/dva eins zu null/eins/zwei
ura: ura je ena es ist ein Uhr
ob enih um ein Uhr, um eins
četrt na eno (ein)viertel eins
pol enih halb eins
v eni vrstici/dejanju/zvezku, z enim konjem/oknom/ročem
z enimi vrati
z eno lupino/nogo/roko/struno ein-: einzeilig/einaktig/einbändig/einspännig/einfenstrig/einhenkelig/eintürig/einschalig/einbeinig/einarmig/einchörig
v eni disciplini Einzel-
(zmaga der Einzelsieg, zmagovalec der Einzelsieger); za eno osebo: Einzel- (soba das Einzelzimmer, vstopnica die Einzelkarte)
gospodinjstvo za eno osebo der Einpersonenhaushalt
družina z enim staršem die Einelternfamilie
stanovanje iz ene sobe die Einraumwohnung
samo na eni strani rokopis: einseitig
eno in isto eins und dasselbe
polet v eno smer der Hinflug/Rückflug ➞ → dan, glas, kos, mah, mož, lastovka, noga, oseba, sapa, stran, zmaga, uho, primazati, pripeljati, staviti

èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

ênkrat once; some time

ênkrat na dan once a day
ênkrat ali dvakrat once or twice
ênkrat slučajno once by chance
ênkrat za vselej once for all
ênkrat pač (prej ali slej, kadarkoli) at some time or other
niti ênkrat not once
končno ênkrat at last
še ênkrat once more, once again, the same again
še ênkrat toliko as much (oziroma many) again; twice as much (oziroma many)
pozneje ênkrat by and by
to pot ênkrat this once
drugo leto ênkrat some time next year
za ênkrat for once, for the time being
niti ênkrat ni deževalo it never rained once
bil je ênkrat (slučajno) točen he was in time for once in a way
to je kar lahkó, ko ênkrat vidite, kako se tega lotiti it is easy enough once you see how to tackle it
kar je ênkrat narejeno, je narejeno once it is done, it is done

fébruar February

29. fébruar (prestopni dan) bissextile day
pismo je datirano z 11. fébruarjem the letter is dated February 11th
dne 1. fébruarja on February 1st, on 1st February (beri: on February the first, on the first of February)

fejst prislov
1. neformalno (zelo) približek prevedka ▸ kegyetlenül, piszkosul, rohadtulImam firmo in fejst delam vsak dan. ▸ kontrastivno zanimivo Cégem van és minden nap kegyetlenül sokat dolgozom.
Ona nikoli ne vpije, prava dama je, ampak tokrat je bila fejst razjarjena. ▸ Soha sem kiabál, igazi hölgyként viselkedik, de ezúttal kegyetlenül mérges volt.

2. neformalno (dobro; privlačno) približek prevedka ▸ kegyetlen jól
Ampak tisti dečko je pa res fejst izgledal. ▸ De az a srác piszkosul jól nézett ki.

fizkultúren

fizkultúrni dan sports day

glasovánje voting; vote; polling; parlament division; balloting

dan glasovánja polling day
imeti pravico glasovánja to have the vote, to be entitled to vote
javno glasovánje direct voting, direct ballot; show of hands; suffrage
splošno glasovánje universal suffrage
tajno glasovánje ballot, secret suffrage
s tajnim glasovánjem by ballot
glasovánje z dviganjem rok voting by a show of hands
ljudsko glasovánje plebiscite, referendum
glasovánje o zaupnici a vote of confidence
dati na glasovánje to put to the vote; to submit (it) to the vote
glasovánje je ostalo neodločeno the vote was inconclusive
z večinskim glasovánjem by a majority vote
z glasovánjem by ballot
poimensko glasovánje v parlamentu division
izid glasovánja result of a vote
izid glasovánja je ugoden the ayes have it
poraziti pri glasovánju to defeat
zavrniti z glasovánjem to reject
priti do glasovánja parlament to come to a division
po glasovánju parlament following a division

globòk (-ôka -o) adj.

1. profondo (tudi ekst.):
globok vodnjak pozzo profondo
obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
globok sneg neve alta
prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
globoka rana ferita profonda
v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

3. (ki ima nizek ton) profondo:
globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

4. (sposoben močno doživeti) profondo:
globok mislec pensatore profondo

5. (ki zadeva bistvo) profondo:
globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
globoka ljubezen amore profondo
globok odpor repulsione profonda
globok strah forte paura
po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
globoke oči occhi profondi
globoki tisk calcografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
agr. globoko oranje aratura profonda
globoko zmrzovanje surgelamento
globok požirek sorsata
globok priklon salamelecco
pog. globoki krožnik fondina

gora samostalnik
1. (visoka vzpetina) ▸ hegy, hegységDevetnajstkrat se je povzpel tudi na našo najvišjo goro. ▸ Tizenkilenc alkalommal megmászta a legmagasabb hegyünket.
Povezane iztočnice: mizasta gora

2. (velika količina) ▸ egy halom, egy rakásZaslužil je gore denarja. ▸ Egy halom pénzt keresett.
Vsak dan prihaja prava gora pisem. ▸ Naponta egy halom levél érkezik.
Povezane iztočnice: ledena gora

gospodov [ó] (-a, -o) svoj. prid. gospod
religija Gospodov dan der Tag des Herrn
leto Gospodovo Jahr des Heils, das Jahr des Herrn
leto Gospodovega usmiljenja das Gnadenjahr des Herrn

gospódov (-a -o) adj. del signore; rel. del Signore; dominicale:
gospodov dan domenica
angel Gospodov Angelus Domini, avemmaria
rel. razglašenje Gospodovo Epifania
v letu Gospodovem anno Domini, nell'anno del Signore

Gospódov religija Lord's

Gospódov dan Lord's Day

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen

gram samostalnik
(utežna mera) ▸ grammSlovenci v povprečju pojedo 300 gramov sadja in zelenjave na dan, kar je za tretjino premalo. ▸ A szlovénok átlagosan 300 gramm gyümölcsöt és zöldséget esznek naponta, ami egyharmaddal kevesebb a javasoltnál.

gratulírati

gratulirati komu za kaj féliciter quelqu'un de quelque chose
gratulirati za rojstni dan, za god souhaiter à quelqu'un un bon anniversaire, une bonne fête
gratuliram! mes félicitations!

grmeti glagol
1. (ob nevihti) ▸ dörög, mennydörögKer je močno grmelo, smo imeli izključen telefon. ▸ Mivel erősen dörgött, kikapcsoltuk a telefont.Začelo se je bliskati in grmeti. ▸ Elkezdett villámlani és dörögni.

2. (o napravah ali pojavih) ▸ bömböl, dörög, dübörögNa ruski fronti dan za dnem grmijo topovi. ▸ Az orosz fronton nap mint nap dörögnek az ágyúk.Iz zvočnikov je grmela glasba. ▸ A hangszórókból dübörgött a zene.Vsakdo ve: samo še nekaj ur, pa bodo začele grmeti granate. ▸ Mindenki tudja: még néhány óra, és elkezdenek ropogni a gránátok.

3. (o naravnih pojavih) ▸ zúdul, morajlik, zuhogZ gora in hribov so na ceste grmeli zemeljski plazovi. ▸ A hegyekről és dombokról földcsuszamlások zúdultak az utakra.Ledenik se razteza in pri tem strašansko poka in grmi. ▸ A gleccser ereszkedik lefelé, és közben félelmetesen ropog és morajlik.
Med Zambijo in Zimbabvejem grmi reka Zambezi. ▸ Zambia és Zimbabwe között a Zambézi folyó morajlik.

4. lahko izraža negativen odnos (razburjeno govoriti) ▸ dörög, mennydörög, dübörögOtok je grmel od vročih polemičnih debat. ▸ A sziget a heves, ellentmondásos vitáktól volt hangos.
Ker je šlo za čezatlantske prelete, za drago letalo, so novinarji in javnost začeli grmeti. ▸ Mivel ez egy transzatlanti járat volt, a drága repülőgép miatt a sajtó és a közvélemény felzúdult.
"Kje je pa kakšen zdravnik?" je grmel po hodnikih. ▸ „Van itt valahol orvos?” – dübörgött végig a folyosókon.

5. (o vznemirjenju) ▸ dübörög
Ko mi v osamljenosti grmi v duši, se ne sliši. ▸ Amikor magányomban dübörög a lelkem, nem hallják meg.
V meni je ves čas grmela in besnela jeza. ▸ Állandóan forrt és tombolt bennem a düh.

6. (o hitrem padanju) ▸ zuhan
Ob nastopu recesije in čiščenja finančnega trga so cene nafte zgrmele in grmijo navzdol še naprej. ▸ A recesszió kezdetével és a pénzügyi piac megtisztulásával az olajárak összeomlottak, és még mindig zuhannak.

hektoliter samostalnik
1. (prostorninska mera) ▸ hektoliter
Pridelek vina v Sloveniji dosega okoli 900.000 hektolitrov. ▸ Szlovénia bortermése kb. 900 000 hektoliter.

2. izraža poudarek (velika količina) ▸ hektoliter
Po zajtrku in hektolitrih kave smo pripravljeni na nov dan. ▸ A reggeli és a több hektoliter kávé után készen állunk az új napra.