Franja

docteur [dɔktœr] masculin doktor; zdravnik

docteur en droit, en médecine, ès lettres, ès sciences, en théologie doktor prava, medicine, filozofije, naravoslovnih znanosti, teologije
femme féminin docteur doktorica; zdravnica
docteur de l'Eglise cerkveni učitelj
docteur de la Loi pismouk
elle est docteur ès sciences ona je doktor(ica) naravoslov-nih znanosti
passer, être reçu docteur promovirati; postati doktor

dostojánstvenik dignitaire moški spol

cerkveni dostojanstvenik dignitaire ecclésiastique (ali de l'Eglise)

dottore m (f -essa)

1. učenjak:
fare il dottore delati se učenega, modrijaniti
parlare come un dottore govoriti učeno
dottori della Chiesa relig. cerkveni očetje

2. šol. diplomiranec:
dottore in legge diplomirani pravnik
dottore dei miei stivali iron. pametnjakovič

3. pog. doktor, zdravnik

ecclésiastique [-zjastik] adjectif cerkven, duhovniški; masculin duhovnik

tribunal masculin ecclésiastique cerkveno sodišče
costume masculin ecclésiastique duhovniška obleka
dignitaires masculin pluriel ecclésiastiques cerkveni dostojanstveniki

enterrement [ɑ̃tɛrmɑ̃] masculin pokop; pogreb; figuré konec; odpoved

enterrement civil, religieux civilni, cerkveni pogreb
enterrement de vie de garçon slovo od fantovstva; fantovščina
enterrement d'un projet de loi opustitev, odklonitev zakonskega načrta
figure féminin; musique féminin d'enterrement pogrebno žalosten obraz, pogrebna glasba
c'est l'enterrement de toutes mes espérances to je konec vseh mojih upov
aller, assister à un enterrement iti na pogreb, prisostvovati pogrebu, udeležiti se pogreba

establishment [istǽblišmənt] samostalnik
ustanovitev, osnovanje; odobritev; dohodki; zavod, ustanova, podjetje, trgovina, tvrdka; gospodinjstvo; državna (anglikanska) cerkev; vojska; osebje, oborožene sile; uradništvo, personal
pogovorno osebe v ozadju javnega življenja

branch establishment filiala
the Church Establishment zakonito priznan cerkveni sistem
to have a separate establishment imeti ločeno gospodinjstvo; vzdrževati si ljubico
naval establishment mornarica
military establishment oborožene sile
to keep up a large establishment vzdrževati veliko gospodinjstvo

Gerät, das, (-/e/s, -e) naprava, aparat, aparatura, instrument, priprava; Geräte, pl , Sport orodje; kirchliche Geräte cerkveni predmeti; optische Geräte optični instrumenti

Hierōnymus -ī, m (Ἱερώνυμος) Hierónim,

1. Gelonov sin, vnuk Hierona II., po čigar smrti (l. 215) je postal sirakuški vladar: L., Val. Max.

2. Hieronim z Rodosa, sodobnik Ptolemaja Filadelfa, peripatetik: Ci.

3. znani cerkveni učitelj (340—420 po Kr.).

initiō -āre -āvī -ātum (initium pravzaprav pomeni „pristop dovoljevati“)

1. zače(nja)ti: Tert., iurgium initiatum Cod. I.

2.
a) uvesti (uvajati) koga v tajno bogoslužje (poseb. boginje Cerere), sprejeti, posvetiti ga za soudeleženca tajnega bogoslužja: Arn., Suet., Tert., initientur eo ritu Cereri, quo … Ci., Bacchis eum se initiaturum esse L. bakhanalij, es initiatus quae tradantur mysteriis Ci., sica … initiata sacris ac devota Ci. pri tajnem bogoslužju (v misterijah) posvečeno, aliquem magicis cenis Plin., sacris Q., sacrorum solemnibus Iust., mysticis disciplinis Amm., turbae sacris divinis initiatae Ap.; metaf.: puerum Ter. vpisati v državljanski imenik, munditiis i. Pl. za snažnost skrbeti, studiis Q. ali aliis litteris initiari Plin. iun. posvetiti (posvečevati) se.
b) v cerkveni lat. = krstiti: corpus Domini Tert.

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

kardinal samostalnik
1. (cerkveni dostojanstvenik) ▸ bíboros, kardinálisDo papeža v teh kriznih dneh ne morejo niti nekateri najpomembnejši kardinali. ▸ Még a legfontosabb bíborosok némelyike sem tudja elérni a pápát ezekben a válságos napokban.

2. (ptica) ▸ kardinálispinty
Kardinal se pari v gosti podrasti, njegovo gnezdo pa je dokaj neurejena čaša iz vejic in trave. ▸ A kardinálispinty a sűrű aljnövényzetben párosodik, a fészke viszonylag rendezetlen, apró ágakból és fűszálakból készült kehely.
Povezane iztočnice: rdeči kardinal

katekizem samostalnik
1. religija (verski priročnik) ▸ katekizmus, kátéPrve znane posvetne knjige z baltskega ozemlja, napisane v ljudskem jeziku, so bili luteranski in katoliški katekizmi iz 16. stoletja. ▸ A balti területek első ismert világi, a nép nyelvén íródott könyvei a XVI. századi luteránus és a katolikus katekizmusok voltak.

2. neštevno, religija (verski nauk) ▸ katekizmusUradni katekizem in cerkveni kodeks dovoljujeta smrtno kazen. ▸ A hivatalos katekizmus és az Egyházi Törvénykönyv engedélyezi a halálbüntetést.
Protestantski katekizem (PK) je na Slovenskem zanimiv prav prek razlike s katoliškim. ▸ A protestáns katekizmus (PK) éppen a katolikus katekizmustól való eltérése miatt érdekes Szlovéniában.

3. (osnovni priročnik, vodilo) ▸ kiskátéPo Dolencu se imenuje kar devet operativnih postopkov, njegove knjige pa so katekizem kirurgije lobanjskega dna. ▸ Kilenc műtéti eljárást neveztek el Dolencről, könyveit pedig a koponyaalapi sebészet kiskátéjaként tartják számon.

ključár (vratar) concierge moški spol , portier moški spol ; (v jetnišnici) geôlier moški spol , guichetier moški spol ; (v samostanu) frère portier

cerkveni ključar marguillier moški spol

knéz prince moški spol

cerkveni knez prince de l'Église
(v Rusiji) veliki knez grand-duc moški spol
volilni knez prince électeur

krajevni škof stalna zveza
(cerkveni dostojanstvenik) ▸ helyi püspök

krog³ [ó] moški spol (-a …) (skupina) der -kreis (družinski Familienkreis, idejni Ideenkreis, bralcev Leserkreis, interesentov Interessentenkreis, oseb Personenkreis, možnih storilcev Täterkreis, udeležencev Teilnehmerkreis, uporabnikov Benutzerkreis, znancev Bekanntenkreis, kulturni Kulturkreis)
krogi množina Kreise množina (cerkveni kirchliche, kulturni kulturelle, dobro poučeni gutinformierte Kreise), -kreise
(strokovni Fachkreise množina, vladni Regierungskreise množina); (področje) der -kreis (tematski Themenkreis, življenja Lebenskreis)

Lactantius -iī, m (s priimkom Firmiānus -ī) Laktáncij Firmiján, sloveč cerkveni pisatelj v času cesarja Konstantina Velikega; njegova latinščina je skoraj klasična, ker se je zgledoval po najboljših vzorih, zlasti po Ciceronu: Hier.

lay⁴ [lei] pridevnik
posveten, laičen

lay brother frater
lay judge prisednik
lay clerk cerkveni pevec, župnijski pisar
lay lord član angl. Zgornjega dorna, ki se ne bavi z zakonodajo

list⁵ moški spol (-a …) publikacija: das Blatt (borzni Börsenblatt, bulvarski Klatschblatt, cerkveni Kirchenblatt, deželni uradni Landesgesetzblatt, humoristični Witzblatt, stranke Parteiblatt, lokalni Lokalblatt, pogrošni, senzacionalistični Skandalblatt, uradni Gesetzblatt, Amtsblatt, zvezni uradni Bundesgesetzblatt)
programski/operni list das Programmheft

litúrgico liturgičen, obreden

lengua litúrgica cerkveni jezik