Franja

sulcus² -ī, m (indoev. kor. *selk- in*u̯elq- vleči, združena v *su̯elq-; prim. gr. ἕλκω vlečem, ὁλκός vlak [kot stroj], sl. vlečem = lit. velkù, vilkti)

1. brazda, jámljič: Ca., Col., Plin., Ambr. idr., qua aratrum vomere lacunam fecit, sulcus vocatur Varr., sulcum imprimere Ci., telluri infindere sulcos V., mandare hordea sulcis V., sulcis committere semina V., semina tum primum longis Cercalia sulcis obruta sunt O., latius ordinare arbusta sulcis H.; poseb. brazda, ki se jo naredi pri ustanavljanju kakega mesta (z njo se označi potek njegovega obzidja): optare locum tecto et concludere sulco V., designat moenia sulco O.; pren. = žensko rodilo (spolovilo), ženski sram: ne luxu obtunsior usus … sulcos oblimet inertīs V., eicit enim sulcum recta regione viaque vomeris Lucr.; meton. oranje: seritur uno sulco Col., hordeum altero sulco seminari debet Col., semina, quae quarto sulco seruntur Col., spissius solum quinto sulco seri melius est Plin., tantis glaebis tenacissimum solum, cum primum prosecatur, adsurgit, ut nono demum sulco perdometur Plin. iun.

2. metaf. o stvareh, podobnih brazdi
a) vodna brazda ali proga, ki jo dela ploveča ladja: (sc. naves) infindunt pariter sulcos V., sulcumque sibi premat ipsa carina V., canebant aequora sulco Val. Fl.
b) zareza ali drsa, ki jo vrezuje kolo v zemljo, v pot, kolesnica: delet sulcos iterata priores orbita Stat., cursu rotarum saucia clarescunt nubila sulco Cl.
c) brazda, guba, grbánec, starejše grba: sulcos uteri prodere nuda times Mart., sulci genarum Cl.
d) calami sulci = pis, pisanje: Prud.
e) brazda ali proga, ki jo za seboj pušča kaka pozračnina ali zveza, pot kake pozračnine, zvezde: tum longo limite sulcus dat lucem V., qua stella sulcum traxerat Prud.
f) podolgasta (podolgovata) globel (glob, globanja, kotanja), jamica, razor, jarek (starejše jamljica): plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., tenui vitem committere sulco V., sulcus aquarius Col. draga, roja, vodni jarek, iustum est … (sc. areas hortorum) ambiri singulas tramitum sulcis Plin.
g) kačja krivina, kačji zavinek, kačja vijuga: dextra laevaque sulcis insurgentium viperarum cohibita Ap.

táxă -e f

1. taksa, pristojbina

2. davek
□ taxă vamală carina

taxe [taks] féminin taksa, pristojbina (de za); davek (sur na); dajatev; commerce določena cena

taxe d'affranchissement des lettres poštne pristojbine za pisma
taxe sur les automobiles, sur les chiens, de luxe, professionnelle, sur la valeur foncière davek na avtomobile, pasji, luksusni, obrtni, zemljiški davek
taxe sur le chiffre d'affaires poslovni davek
taxe de consommation trošarina
taxe d'engagement, d'inscription (sport) prijavnina, vpisnina
taxe d'enlèvement des ordures ménagères pristojbina za odvoz smeti, odpadkov
taxe municipale občinski davek
taxe postale poštna pristojbina
taxe sur les postes radio (phoniques), de l'auditeur radijske pristojbine
taxe de recommandation priporočnina
taxe sur les revenus davek na dohodek; dohodnina
taxe sur les salaires davek na plače, uslužbenski davek
taxe de séjour turistična, zdraviliška taksa
taxe de stationnement pristojbina za parkiranje
taxe successorale dediščinski davek
taxe téléphonique pristojbina za telefon
taxe sur les appareils de télévision pristojbina za televizijske aparate
taxe à l'importation uvozna carina

tež|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Gewicht (atomska Atomgewicht, bruto Bruttogewicht, čista Reingewicht, dodatna Mehrgewicht, idealna Idealgewicht, Sollgewicht, klavna Schlachtgewicht, kosmata Rohgewicht, lastna Eigengewicht, mokra [Naßgewicht] Nassgewicht, molekulska Molekulargewicht, najmanjša/najnižja Mindestgewicht, Minimalgewicht, najvišja Höchstgewicht, naležna Auflagegewicht, nazivna/nominalna Nenngewicht, neto Eigengewicht, Nettogewicht, nezadostna Untergewicht, običajna/normalna Normalgewicht, obratovalna Dienstgewicht, polnilna Füllgewicht, porodna Geburtsgewicht, prekomerna Übergewicht, prostorninska Raumgewicht, skupna Gesamtgewicht, suha Trockengewicht, telesna Körpergewicht, enega kosa Einzelgewicht, kovanca Münzgewicht, na tekoči meter Metergewicht, papirja Papiergewicht, praznega letala z vso opremo Rüstgewicht, v svežem stanju Frischgewicht, živa Lebendgewicht)
lastna teža die Totlast, totes Gewicht
lastna teža praznega vozila das Leergewicht
specifična teža Eigengewicht, spezifisches Gewicht, die Wichte
… teže Gewichts-
(kontrola die Gewichtskontrolle, navedba die Gewichtsangabe, povečanje die Gewichtserhöhung, zviševanje die Gewichtszunahme)
carina po teži blaga der Gewichtszoll
izguba na teži die Leckage
primanjkljaj pri teži das Fehlgewicht
kar se teže tiče gewichtsmäßig
ne imeti zadostne teže Untergewicht haben

transit [trǽnsit, -zit]

1. samostalnik
prehod, prevoz, tranzit (of goods blaga)
tranzitni promet
astronomija prehod nebesnega telesa skozi meridian; prometna cesta
figurativno prehod (to k, v)

in transit na prehodu, na poti
transit of persons osebni promet
the transit of a lake vožnja (prečkanje) čez jezero

2. pridevnik
tranziten, prehoden

transit camp vojska tranzitno taborišče
transit circle astronomija tranzitni, prehodni krog
transit duty tranzitna carina
transit permit tranzitno dovoljenje
transit trade tranzitna trgovina
transit traffic tranzitni promet
transit visa tranzitni vizum
transit instrument astronomija meridianski daljnogled

tránsito moški spol prehod, tranzit; smrt

de tránsito prehoden
derecho de tránsito tranzitna carina
mercancías de tránsito tranzitno blago
hacer tránsitos počivati (na potovanju)
el Tránsito de la Virgen (rel) Marijino vnebovzetje, veliki šmaren
conducir por tránsitos de justicia (potepuha) po odgonu poslati (v domačo občino)

tranzíten transit(-)

tranzítno blago transit goods pl, goods pl in transit
tranzítna carina transit duty
tranzítno dovoljenje transit permit
tranzítni promet transit traffic
tranzítno taborišče transit camp
tranzítna trgovina transit trade
tranzítni vizum transit visa

tranzíten de tránsito

tranzitno blago (carina, promet, trgovina, pristanišče, vizum) mercancías f pl (derechos m pl, tráfico m, comercio m, puerto m, visado m) de tránsito

ugod|en [ó] (-na, -no) vorteilhaft; günstig (kar se tiče obresti zinsgünstig, cenovno preisgünstig, prometno verkehrsgünstig, stroškovno kostengünstig, tokovno strömungsgunstig), begünstigt; -freundlich (za kožo hautfreundlich, za družine/družino familienfreundlich, za matere mutterfreundlich, za okolje umweltfreundlich, za ženske frauenfreundlich)
posebno ugodna carina der Vorzugszoll
posebno ugodna cena der Sonderpreis, Vorzugspreis
ugodna ponudba das Sonderangebot
zdravljenje v ugodnem podnebju die Klimatotherapie
v ugodni luči im günstigen Licht
približati se: na ugodno razdaljo (za strel) bis auf [Schußnähe] Schussnähe
z ugodno lego stanovanje: in guter Wohnlage
biti ugoden günstig sein (für), von Vorteil sein (für), vorteilhaft sein (für), (jemanden) begünstigen, (priti prav) (jemandem) zusagen
ugodno potekati bolezen, razvoj: einen guten Verlauf nehmen

uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —

C. ultrā

I. adv.

1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.

2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —

II. praep. z acc.

1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.

2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.

3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —

B. ultrō, adv. (prim eō, quō)

1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.

2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)

1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.

2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“

1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.

2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.

3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin.

ungō in unguō -ere, ūnxī, ūnctum (prim. skr. anákti (on) mazili, añjanam, añjiḥ mazilo, umbr. umen = unguen, umtu = unguito, stvnem. ancho = nem. Anke surovo maslo)

1. (po)maziliti, (na)maziliti, (po)mazati, (na)mazati, (na)mastiti, omastiti: Pl., Ca., Varr., Lucr., Mart., Cels. idr., matronae et virgines Dianam unxerunt unguentis Ci., ter uncti transnanto Tiberim H.; pesn.: gloria quem supra vires ungit H. ki se iz nečimrnosti mazili in lišpa bolj, kot ji dovoljuje njeno imetje. Starodavniki so se mazilili po kopanju: unctus est, accubuit Ci.; mazilili so tudi umrle: Enn. ap. Serv., Mart. idr., corpus O., arsuros artūs unxit O.; occ. začiniti (začinjati), (za)belíti ((za)béliti): caules oleo H., caules impensius Pers.

2. metaf.
a) namazati, premazati, pomazati: cubilia limo V., ungere tela manu (s strupom) V., tela cruore hostili Sil., ova ranae sanguine H., cepas aquā salsā Plin., naves cerā Veg. ladji zatikati ((za)mašiti) luknje.
b) krstiti: Isid. — Od tod adj. pt. pf. ūnctus 3

1. pomaziljen, namaziljen, pomazan, namazan: Sen. ph. idr., nudus, unctus, ebrius est contionatus Ci., sol Ci. ep. užitek sončne toplote in (na)maziljenje; pesn.: palaestra O. v kateri vadijo maziljeni (borilci), luctamur Achivis doctius unctis H. kot namaziljeni (= v borilnici izurjeni) Grki, arma uncta cruoribus H. okrvavljeno; occ. omaščen, namaščen, zamaščen, masten, zabeljen: unctis manibus H. z umazanimi rokami, uncta aqua H. nečedna, kalna, holuscula lardo uncta H.; pesn.: carina Enn. fr., V. pokatranjena, premazana s katranom, osmoljena.

2. metaf. masten = bogat, obilen, poln, bujen: accedes siccus ad unctum H., ita palaestritas defendebat, ut ab illis ipse unctior abiret Ci., uncta patrimonia Cat., caput unctius referre Cat., uncta Corinthus Iuv. razkošni, unctior quaedam consuetudo loquendi Ci.

3. occ. slasten (zelo) okusen: ubi quid melius contingit et unctius H., unctior cena Mart.; subst. ūnctum -ī, n
a) slastna ali obilna pojedina, poslastica: unctum qui recte ponere possit H., cenare sine uncto Pers.
b) mazilna mast, mazilo: Ap., Veg.

uvózen of import, import(-)

uvózna carina import duty
uvózni predmeti imports pl
uvózna premija bounty on import
uvózna trgovina import trade
uvózna luka port of entry
uvózni list import certificate
uvózno podjetje import firm
uvózno dovoljenje import licence (ali permit)
nekontingentirano uvózno blago nonquota imports pl

uvózen d'importation, d'entrée

uvozni artikli (blago) articles moški spol množine (ali biens moški spol množine) d'importation, articles importés, marchandise importée (ali d'importation)
uvozna carina droit moški spol d'entrée (ali de douane) à l'importation
uvozna dežela pays moški spol importateur
uvozno dovoljenje permis moški spol (ali licence ženski spol) d'importation
uvozni presežek excédent moški spol d'importation
uvozna zapora embargo moški spol sur les importations, blocage moški spol des importations

uvózen de importación; de entrada

uvozni davek impuesto m de entrada
uvozni artikel (blago, kontingent, trgovina, premija, presežek) artículo m (mercancías f pl, cupo m, comercio m, prima f, excedente m) de importación
uvozna carina derechos m pl de importación (ali de entrada)
uvozna dežela país m importador
uvozna prepoved prohibición de importar
uvozna zapora suspensión f de las importaciones
uvozna omejitev restricción f de la importación
uvozno dovoljenje licencia f (ali permiso m) de importación
uvozne določbe disposiciones f pl reguladores de la importación

uvozn|i¹ [ó] (-a, -o)

1. eingeführt

2. Einfuhr-, Import- (artikel der Einfuhrartikel, davek die Einfuhrsteuer, kontingent das Einfuhrkontingent, posel das Importgeschäft, postopek das Einfuhrverfahren, presežek der [Importüberschuß] Importüberschuss, seznam die Einfuhrliste, carina der Eingangszoll, Einfuhrzoll, deklaracija die Einfuhrerklärung, kvota die Importquote, luka der Einfuhrhafen, odvisnost die Importabhängigkeit, omejitev die Importrestriktion, Einfuhrbeschränkung pogodba der Einfuhrvertrag, Importvertrag, premija die Einfuhrprämie, trgovina der Einfuhrhandel, Importhandel, blago das Einfuhrgut, die Importware, dovoljenje die Einfuhrgenehmigung; Importgenehmigung, die Importerlaubnis, podjetje die Importfirma)

validus 3, adv. validē, sinkop. valdē (gl. to besedo) (valēre)

I.

1. močen (močan), krepek (krepak), silen, čvrst, jak (naspr. invalidus, imbecillus, infirmus, debilis, tener ipd.): Enn. ap. Non., Ca., Col., Cels., Corn., Lucr. idr., homines Pl., tauri, lacerti, carina O., navis, hastilia, bipennis, ictus, vires V., robur pectoris O., valide tonuit Pl., validius clamare, flagitare, sese inflare Ph., validissime diligere aliquem Plin. iun.; z acc.: Lamp. idr., equus ad vecturam validus Ap.; z inf.: pondus sustinere valida abies Plin.

2. kot voj. t.t. močen (močan), utrjen, trden: statio L., valida urbs et potens Ci., pons T., munitiones validiores L., validissima munimenta L.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven, silen, veljaven, polnomočen, tehten: Plin. iun., idr., quantus et quam validus est Pl., civitas L., hostis O., hostis validior L., senatus consultum … infirmum aut validum T. še v moči, še polnomočen, še veljaven, validissimus auctor T., validae sententiae Q., validissimum (sc. dicendi) genus Q.; z abl.: ducibus validiorem rem Romanam esse quam exercitu L., ingenium sapientia validum S., (sc. homo) aetate et viribus validior L. starejši in močnejši, corpore, opibus, ingenio validus T. močan, bogat in pameten; z gen: Ambr. idr., valida colonia virium et opum T., Cassius validus orandi T. vpliven, spreten govornik, aevi validior Aur. starejši; z loc.: animi validus T. močnega duha, pogumen, srčen; z dat.: ludibrium illud vix feminis puerisve morandis satis validum L., Tiberius spernendis rumoribus validus T. zelo prepirljiv proti (do) … ; z ad: ad Caesaris amicitiam validus T.; z adversus: adversus consentientes nec regem quemquam satis validum nec tyrannum fore L.; z in z abl. (v čem, pri čem): fama, quae in novis coeptis validissima est T. zelo veliko pripomore k uspehu; toda: validus (validior) in animo alicuius T. mnogo (več) veljati, vpliven (vplivnejši) biti pri kom; valide v krepko pritrjujočem odgovoru = da, da!, seveda!, kajpada!, se razume: Pl.
b) močen (močan), krepek (krepak) = močno (izdatno) učinkujoč, učinkovit, pomagajoč, (učinkovito) delujoč, tečen, izdaten, redilen, hranilen (naspr. infirmus, imbecillus): Macr. idr., venenum T., medicamen, suci O., cibus, medicamenta, remedia Cels., Thebis Aegyptiis repertae (sc. achatae) carent rubentibus venis et albis, hae quoque contra scorpiones validae Plin.
c) (o svetu, zemlji) tolst, masten in težek (težak): loca Ca., solum Plin.
d) (o dejanjih in stanju) močen (močan) = krepek (krepak), silen, hud: fricatio, horror Cels. —

II. zdrav, čvrst, čil, svež (naspr. aeger, morbidus): Ter., Sen. ph., Plin. idr., si, ut spero, te validum videro Ci. ep., necdum ex morbo satis validus L., mente minus validus quam corpore H., frui paratis et valido mihi, Latoë, dones H., homo animo parum valido S., me cogunt, ut validus (pri zdravi pameti) insaniam Pl.; pren.: quid validum, quid aegrum fuerit T.

vectō -āre -āvī -ātum (frequ. k vehere) voziti, peljati, nositi, nesti: Varr., Val. Fl., Aug. idr., fructūs ex agris L., plaustris ornos V., corpora carinā V., corpora vectet aqua Pr.; pass. (z abl.): vectabor umeris eques H. dal se bom nositi na ramah, vectabatur octophoro Ap. dal se je v nosilnici nositi osmerici sužnjev, carpentis vectari per urbem L. ali vehiculo vectari Fr. ali voluptatis causā huc atque illuc vectari Petr. voziti se, equis vectari O., Cu., Iust. ali ante signa vectari L. jezditi, jahati; occ.: praeter oram Ligurum vectari L. jadrati, ladjati, dorso Pegaseo vectari Pr. leteti.

vēli-fer -fera -ferum (vēlum 1. in ferre) jadronosen: carina O., Pr., mālus Val. Fl., venti Sen. tr. jadra napenjajoči.

vīcēsimus (vīcēnsimus ali vīcēnsumus, a ne pri Ci. ) in vīgēsimus (vīgēsumus) 3, num. ordinale (vīgintī) dvajseti: Cels., Col., Plin., Gell. idr., annus vicensumus Pl., dies vigesimus Varr., vicesimum iam diem patimur hebescere aciem horum auctoritatis Ci., altero et vicesimo die Ci. ep., intra annum vicesimum C., ab incenso Capitolio illum esse vigesimum annum S., censores vicesimi sexti L., sexto et vicesimo anno N., vicesima legio T., aetatis anno uno et vicesimo, alteri et vicesimo T.; subst. vīcē(n)sima -ae, f (sc. pars) dvajseti del, dvajsetin(k)a
a) žetve: vicesimas vendere L.
b) dvajsetin(k)a = pet odstotkov prvotne kupnine oz. petodstotni davek, plačan ob osvobajanju sužnjev: Ci. ep. idr., vicensima eorum, qui mitterentur L., quando vicesimam absolvisti? Petr. = kdaj si bil osvobojen?. V času cesarjev Klavdija in Nerona je bila ta davščina le štiriodstotna (v času Avgusta samo dvaodstotna): vectigal quoque quintae et vicesimae venalium mancipiorum remissum T.
c) vicensima portorii Ci. petodstotna izvozna in uvozna carina (izvoznina in uvoznina).
d) petodstotni davek od dediščin: Plin. iun.

vrednost [é] ženski spol (-i …) der Wert (barvna Farbwert, carinska Zollwert, celotna/skupna Gesamtwert, cenilna, cenitvena Schätzungswert, Schätzwert, Taxwert, dejanska Ist-Wert, Realwert, delovna Arbeitswert, denarna Geldwert, dodana Mehrwert, drseča Gleitwert, empirična Erfahrungswert, enotna Einheitswert, fiksna Festwert, glasovna Lautwert, hranilna Nährwert, idealna Soll-Wert, imenska, nominalna, nazivna Nennwert, informacijska Informationswert, izmerjena [Meßwert] Messwert, kalorična Kalorienwert, knjižna Buchwert, kurilna Heizwert, lastna Eigenwert (tudi matematika), materialna Materialwert, mejna Grenzwert, menjalna Tauschwert, minimalna Minimalwert, nabavna Anschaffungswert, najmanjša Tiefstwert, Niederstwert, največja Höchstwert, nastavitvena Einstellwert, neodpisana Restwert, neto Nettowert, nominalna Nominalwert, Nennwert, normirana, predpisana Regelwert, notna Notenwert, okvirna/orientacijska Eckwert, orientacijska Richtwert, predmetna Gegenstandswert, prehrambna Ernährungswert, premoženjska Vermögenswert, približna Annäherungswert, pričakovana Erwartungswert, prodajna Verkaufswert, rekreacijska Erholungswert, spominska Erinnerungswert, stavbna Gebäudewert, stvarna Sachwert, številčna Zahlenwert, toplotna Wärmewert, trenutna Zeitwert, tržna Handelswert, Marktwert, umetniška Kunstwert, uporabna Gebrauchswert, Nutzwert, Nutzungswert, vmesna Zwischenwert, blaga Warenwert, novega predmeta Neuwert, pri ponovni prodaji Wiederverkaufswert, točke Punktwert, zavarovalna Versicherungswert, zbiralska Sammlerwert, zlata Goldwert)
srednja vrednost das Mittel, der Mittelwert
določanje/ ugotavljanje srednje vrednosti die Mittelung
približne, orientacijske vrednosti Anhaltswerte množina
absolutna vrednost matematika der Absolutbetrag, absoluter Betrag
funkcija absolutne vrednosti matematika die Betragsfunktion
izguba/izgubljanje vrednosti der Wertverlust, die Werteinbuße
majhne vrednosti geringwertig
navedba vrednosti die Wertangabe
nova določitev vrednosti die Neubewertung
ohranjanje vrednosti die Werterhaltung
povečanje vrednosti der Wertzuwachs, die Wertsteigerung
prenašanje vrednosti die Wertübertragung
pripisovanje prevelike vrednosti die Überbewertung
sprememba vrednosti die Wertänderung
teorija vrednosti die Werttheorie, die Wertlehre
ustvarjanje vrednosti die Wertschöpfung
zakon vrednosti das Wertgesetz
zaloga vrednosti matematika die Wertmenge, der Wertevorrat
zmanjševanje vrednosti die Wertminderung
vrednost Xa narašča/pada X steigt/sinkt im Wert
X ima vrednost … X kommt ein Wert von … zu
pripisovati vrednost Wert legen auf
določiti/ugotavljati srednjo vrednost česa (etwas) mitteln
dvigniti/povečati vrednost česa (etwas) aufwerten
imeti … vrednost -wert haben
(muzejsko Museumswert haben)
imeti trajno vrednost wertbeständig sein
brez vrednosti wertlos
biti brez vrednosti keinen Wert haben, wertlos sein
vzorec brez vrednosti Muster ohne Wert, Probe ohne Wert, die Warenprobe
predstava o vrednosti die Wertvorstellung
po vrednosti dem Wert nach, wertmäßig
carina po vrednosti der Wertzoll
delitev po vrednosti (na apoene) die Stückelung
pod vrednostjo unter dem Wert
pod normalno vrednostjo unterwertig
zavarovan pod dejansko vrednostjo unterversichert
zavarovanje pod dejansko vrednostjo die Unterversicherung
z zmanjšano vrednostjo wertgemindert