Franja

Zadetki iskanja

  • candeliēre m svečnik:
    essere sul candeliere pren. biti na očeh
    cercare guai col candeliere pren. izzivati nesrečo
    mettere qcn. sul candeliere koga imeti hudo v čislih
    ardere il candeliere pren. biti hudo reven, biti reven kot cerkvena miš
  • capo

    A) m

    1. glava:
    avere mal di capo imeti glavobol
    battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
    chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
    alzare il capo pren. upreti se
    grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
    fra capo e collo pren. iznenada
    prendere una lavata di capo pren. biti grajan
    non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
    dar di capo in pren. naleteti na

    2. pren. glava, um, pamet:
    rompersi il capo razbijati si glavo
    mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
    passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
    capo scarico lahkomiselnež
    fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
    avere il capo nei piedi biti raztresen

    3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
    il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
    il capo di un reparto vodja oddelka
    qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
    capo dello Stato šef države
    capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
    essere a capo poveljevati, voditi
    comandante in capo vrhovni poveljnik

    4. glava, vodja:
    il capo dei rivoltosi vodja upornikov

    5. ekst. pren. glava:
    capo di bestiame glava živine

    6. glava (najvišji del):
    il capo di una colonna vrh stebra
    a capo del letto ob posteljnem zglavju
    il capo di una corda konec vrvi
    andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
    in capo al mondo pren. na koncu sveta

    7. začetek; zaključek:
    cominciare da capo začeti znova
    andare a capo pisati v novi vrsti
    in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
    venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

    8. glava, glavica (predmeta, rastline):
    il capo di un chiodo glava žeblja
    il capo dell'aglio glavica česna

    9. kos:
    capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
    riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

    10. geogr. rt:
    capo di Buona Speranza rt Dobre nade
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

    B) agg. invar. glavni:
    redattore capo glavni urednik
    ingegnere capo glavni inženir
  • cavallo m (f -la)

    1. zool. konj (Equus caballus), kobila:
    cavallo baio rjavec
    cavallo bianco belec
    cavallo sauro rjavec
    cavallo morello vranec
    cavallo da sella jezdni konj
    cavallo da tiro vprežni konj
    cavallo da corsa dirkalni konj
    a cavallo di due secoli na prelomu stoletja
    medicina da cavallo pren. zelo močno zdravilo
    febbre da cavallo pren. huda vročica
    spropositi da cavallo pren. hude napake
    essere a cavallo pren. biti na konju
    cavallo di battaglia paradni konj
    andare col cavallo di s. Francesco pren. iti peš

    2. tehn.
    cavallo, cavallo vapore konjska moč

    3.
    cavallo di Frisia voj. španski jezdec

    4. šport konj:
    cavallo con maniglie konj z ročaji

    5. šah skakač

    6. korak (pri hlačah)
    PREGOVORI: a caval donato non si guarda in bocca preg. podarjenemu konju ne glej na zobe
    campa cavallo, ché l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast
  • chandail [šɑ̃daj] masculin sviter, pulover; športni triko

    chandail à col roulé sviter z zvitim ovratnikom
  • chiōccolo m

    1. čivkanje, žvižg (kos, ščinkavec)

    2.
    caccia col chioccolo lov na ptice s piščalko

    3. klokotanje
  • ciambēlla f

    1. kulin. sladka presta

    2. obroč:
    a ciambella obročkast
    gambe a ciambella šalj. krive noge

    3. plavalni obroč
    ciambella di salvataggio rešilni obroč

    4. svitek
    PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. stvari se ne posrečijo vedno tako, kot si želimo
  • cigaréta (-e) f sigaretta; šalj. cicca; žarg. bionda:
    lahke, močne cigarete sigarette leggere, forti
    cigarete s filtrom, brez filtra sigarette col filtro, senza filtro
    domače, tuje cigarete sigarette nazionali, estere
    škatlica cigaret pacchetto di sigarette
    doza za cigarete portasigarette
    kaditi cigareto fumare una sigaretta
    žarg. pokaditi cigareto hašiša farsi uno spinello
  • collēgium (conlēgium) -iī, n (col-, conlēga)

    1. službeno tovarištvo, kolegialnost: Vell., nil concordi collegio firmius esse L., consul per tot collegia expertus L., consulatus patris et filii collegio insignis T.; pren.: Prud., c. quoddam naturae Plin.

    2. met. tovariši (kolegi) v službi, združba, zbor, kolegij
    a) (o uradnikih): conlegium tribunorum plebis, praetorum Ci., amplissimum conlegium decemvirale Ci., pro collegio decemvirorum imperari L.
    b) (o svečenikih): pontifex respondit pro conlegio (pontificum) Ci., c. sacerdotum Ci., me augurem a toto conlegio expetitum Ci., summorum collegiorum sacerdotes Suet.

    3. pren. društvo, družba, zbor
    a) verska družba, bratovščina: c. Capitolinorum Ci., L., Flavialium Suet., Minervae (dat.) collegium instituere Suet.
    b) politično društvo, klub: conlegia quaedam nova ex faece urbis concitata Ci., cuncta collegia praeter antiquitus constituta dissolvere Suet.
    c) društvo (družba) meščanov, trgovcev, rokodelcev idr., zadruga, „ceh“: mercatorum Ci., L., tibicinum Val. Max., aerariorum, fabrûm, figulorum Plin., fabrorum Icti., servos simulatione conlegiorum esse conscriptos Ci. pod pretvezo, da so za zadruge, c. poëtarum Val. Max. akademija; šalj.: ambubaiarum collegia H. družbe sirskih piskalk, kakor da bi bile državno priznane skupnosti (kakor tibicinum collegium), c. latronum Ap. družba, svojat.
  • colligātiō (conligātiō) -ōnis, f (col-, conligāre) zveza: Ci., Macr., tota c. operis Val. Max.; mehan. zgib: Vitr.; pren. zveza: artior est conligatio societatis propinquorum Ci., c. causarum Ci.
  • collocātiō (conlocātiō) -ōnis, f (col-, conlocāre)

    1. act. umestitev, postavljanje, postavitev, napravljanje (naprava), nastava: moenium et communium operum Vitr., fanorum aediumque sacrarum Vitr.; occ. (o)možitev: filiae Ci.

    2. pass.
    a) nameščanje, namestitev, stanje: siderum Ci.
    b) ret. stava, razvrščanje, razvrstitev, razporeditev: verborum Ci., Q., argumentorum Ci., rerum Q., in rebus et verbis Q.
  • collocūtiō (conlocūtiō) -ōnis, f (col-, conloquī) pogovor, razgovor, razgovarjanje, kramljanje: Aug., conl. hominum aut consensus Ci., conlocutiones familiarissimae cum Trebonio Ci., venire cum hostium ducibus in collocutionem Corn.
  • colloquium (conloquium) -iī, n (col-, conloquī) pogovor, razgovor, dogovor, pomenek: memini Pompeium ad conloquium Romam venire Ci., colloquii tempus C., colloquia nocturna L., ambigentes impellere nocturnis conloquiis T.; colloquio diem constituere ali dicere Ci. ali diem conloquio decernere S., tempus locumque colloquio statuere L.; s subjektnim gen.: conloquium deûm O., colloquia captivorum Cu., conloquia amicorum absentium Ci. pismeno občevanje, alitum colloquia Plin.; z objektnim gen.: colloquium eius petivit N. pogovor z njim, fruitur deorum conloquio V.; rerum conloquia leviorum Ci. razgovori o … stvareh; nam. objektnega gen. personae pogosteje abl. s cum: L., conloquia cum hostibus, cum civibus Ci.; tudi: colloquia inter se habere C.
  • collūsor (conlūsor) -ōris, m (col-, conlūdere)

    1.
    a) dečkov soigralec: Plin. iun., Iuv.
    b) soigralec pri slepi igri (alea): Suet., Ulp. (Dig.), Licinium Denticulum, de alea condemnatum, conlusorem suum, restituit Ci.

    2. pren. kdor se skrivaj sporazumeva s kom v škodo tretjemu, sotovariš pri prevari: Cod. Th.
  • colluviō (conluviō) -ōnis, f, starejše kakor colluviēs (col-, conluere)

    1. nesnaga, blato: impurissimae colluvionis humores Cassian.; pl. (pren.): sentinarum colluviones Arn.; sicer

    2. le pren.
    a) zmes, zmešnjava, metež: Plin. iun., Suet. idr., in colluvione Drusi Ci., ille nefarius ex omnium scelerum colluvione natus Ci., o praeclarum diem, cum ex hac turba et conluvione discedam! Ci. iz tega vrveža in meteža, civitates ex omni conluvione et confusione in aliquam tolerabilem formam redigere L., coll. ordinum hominumque Cu., hominum Iust.
    b) blato: omnia scorta et publicae colluvionis sordes Hier., colluvione liberatur incesti Amm.
  • con prep. s, z

    1. (označuje druženje)
    vieni con me? ali greš z mano?
    è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
    combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
    prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

    2. (označuje sredstvo)
    minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

    3. (označuje način)
    con fatica s trudom, naporno
    con attenzione pazljivo, pozorno
    starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
    andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

    4. (označuje lastnost, atribut)
    bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
    scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
    villa con piscina vila z bazenom

    5. (označuje omejitev)
    con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
    come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

    6. (označuje vzrok)
    con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

    7. (označuje primerjanje)
    non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

    8. (označuje okoliščine in posledice)
    non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

    9. (označuje čas)
    andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
    alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

    10. (označuje dopustnost)
    con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

    11. (velja kot sklepni izraz)
    con questo, col che:
    e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

    12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
    un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

    13. (uporablja se z nedoločnikom)
    con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
    cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo
  • conferire

    A) v. tr. (pres. conferisco)

    1. oddati:
    conferire il grano all'ammasso oddati žito v obvezni odkup

    2. podeliti, podeljevati; dodeliti:
    conferire un titolo podeliti naslov
    conferire un premio podeliti nagrado

    3. dajati:
    l'abito nuovo gli conferisce eleganza nova obleka mu daje eleganco

    B) v. intr.

    1. razpravljati, imeti razgovor:
    conferire col direttore imeti razgovor z direktorjem

    2. prijati, koristiti:
    i colloqui conferiranno al rafforzamento dei buoni rapporti fra i due paesi razgovori bodo koristili krepitvi dobrih odnosov med deželama
    l'aria di mare non mi conferisce troppo morski zrak mi ne prija preveč
  • confermare

    A) v. tr. (pres. confermo)

    1. potrditi, potrjevati:
    confermare un ordine potrditi nalog
    confermare una sentenza pravo potrditi razsodbo

    2. (riconfermare) ponovno potrditi; obnoviti, obnavljati; podaljšati (mandat):
    gli è stato confermato l'incarico obnovili so mu mandat

    3. relig. birmati

    B) ➞ confermarsi v. rifl. (pres. mi confermo)

    1. krepiti se

    2. potrditi, potrjevati se:
    la sua tesi si venne confermando col tempo njegova trditev se je s časom potrdila
  • contagocce m invar. kapalka:
    dare qcs. col contagocce pren. dajati kaj po kapljicah
    parlare col contagocce počasi govoriti
  • correlazione f

    1. soodnosnost; medsebojna zveza, medsebojno razmerje; korelacija:
    correlazione delle parti col tutto medsebojna zveza med deli in celoto

    2. jezik sosledica:
    correlazione dei tempi sosledica časov

    3. mat. korelacija, recipročnost
  • čáj (-a) m

    1. tè; tisana, decotto, infuso:
    pravi, ruski čaj tè nero
    kamilični, lipov, žajbljev čaj tisana di camomilla, di tiglio, di salvia
    čaj z rumom, z limono tè col rum, col limone
    pog. čaj brez tè liscio
    odvajalni čaj decotto lassativo
    prsni čaj infuso pettorale
    skodelice za čaj tazze da tè

    2. (popoldansko družabno srečanje) tè:
    čaj ob petih il tè delle cinque