Franja

zdráv healthy, sound, in good health, healthy-looking; (duševno) sane; wholesome, healthful (za for), salubrious

zdráva pamet common sense, good sense, horse sense, mother wit, pogovorno gumption
zdrávi zobje sound teeth
zdrávo sadje sound fruit
zdráv kot riba (as) sound as a bell, in the pink (of condition), in fine fettle
zdráv na duši in telesu sound in body and mind
cel in zdráv, zdráv in živ hale and hearty
zdrávo podnebje salubrious climate
zdráva hrana (zrak) wholesome food (air)
zdráv duh v zdrávem telesu a sound mind in a sound body
zdráva kritika sound (ali judicious) criticism
biti zdráv to be well, to be healthy, to be in (ali to enjoy, to have) good health
zdráv je kot riba v vodi he is as right as a trivet, he is as fit as a fiddle
biti duševno zdráv to be sound in mind, to be of sound mind
imeti zdráve nazore to have sound views
to je zdráva vaja this is a healthy exercise
odnesti zdrávo kožo (figurativno) to escape unscathed, to save one's bacon
ostanite zdrávi! I wish you continued good health
vrniti se živ in zdráv to return safe and sound
to je zdrávo zanj! (figurativno) (= prav mu je!) it serves him right!
gorski zrak je zelo zdráv the mountain air is very wholesome
videti je zdráva she looks well

žival¹ ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija

1. das Tier (čredna Herdentier, čudežna Wundertier, domača Haustier, globokomorska Tiefseetier, gozdna Waldtier, grbovna Wappentier, klavna Schlachttier, kopenska Landtier, koristna domača Nutztier, mala Kleintier, mitološka, bajeslovna, pravljična Fabeltier, nočna Dämmerungstier, Nachttier, plemenska Zuchttier, poskusna Versuchstier, prvotna Urtier, puščavska Wüstentier, strupena Gifttier, terarijska Terrarientier, tovorna Lasttier, udomačena Heimtier, vodna Wassertier, vprežna Zugtier, zajedalska Schmarotzertier, za ježo Reittier, z mladiči Elterntier)
koristna/škodljiva žival agronomija in vrtnarstvo der Nützling/ der Schädling
živalstvo, zoologija najdena mrtva/živa žival der Todfund/ der Lebendfund

2. živalstvo, zoologija žival, ki …:
diha der -atmer
(s pljuči Lungenatmer, s škrgami Kiemenatmer, s kožo Hautatmer, s črevesom Darmatmer)
golta plen cel der Schlinger
koti žive mladiče der Lebendgebärer
leže jajca der Eileger
živi v/na … der -bewohner, das -tier
(jamska Höhlentier, Höhlenbewohner, stepska Steppentier, Steppenbewohner, na kopnem Landbewohner)
spi zimsko spanje der Winterschläfer
žival s … krvjo der -blüter
(mrzlokrvna Kaltblüter, z nestalno toplo krvjo Wechselblüter, Wechselwarmblüter, toplokrvna Warmblüter)

3.
religija žrtvena žival das Opfertier, das Tieropfer
daritev/žrtvovanje živali das Tieropfer

4.
živali množina Tiere množina
gospodarsko uporabne živali das Nutzvieh
male domače živali das Kleinvieh, das Viehzeug
kralj živali der König der Tiere

5.
… živali Tier-
(kult der Tierkult, mučenje die Tierquälerei, ogled medicina die Tierschau, prevoz der Tiertransport, die Tierbeförderung, prijatelj der Tierfreund, proizvodnja/reja die Tierproduktion, reja die Tierhaltung, reja malih Kleintierhaltung, rejec der Tierhalter, rejec malih der Kleintierhalter, slikar der Tiermaler, slika das Tierbild, število na teritoriju der Tierbestand, zavarovanje die Tierversicherung)

6.
varstvo/zaščita živali der Tierschutz
zakon o varstvu živali das Tierschutzgesetz
varstveno področje za živali das Tierschutzgebiet
aktivist za varstvo živali der Tierschützer
društvo za varstvo živali der Tierschutzverein
zavetišče za živali das Tierheim
azil za živali das Tierasyl

7.
kužna bolezen živali die Viehseuche
prisotnost živali/naseljenost z živalmi der Besatz, Tierbesatz
lovstvo premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
ki ima rad živali tierliebend, tierlieb
ljubezen do živali die Tierliebe
parazit na živalih der Zooparasit
poskus na živalih der Tierversuch
knjiga o živalih das Tierbuch
nauk o živalih die Tierkunde
razširjanje po živalih die Zoochorie
bogat z živalmi tierreich
trgovina z živalmi die Tierhandlung, trgovanje: der Tierhandel
klinika za živali die Tierklinik
ograda za živali das Tiergehege, za divjad: das Wildgehege
raj za živali figurativno das Tierparadies

ἀ-κέραιος 2 (κεράννυμι) čist, nepomešan, čil, cel, nerazrušen (πόλις), neopustošen (χώρα); NT brez hinavstva, nepokvarjen.

ἁμαξιαῖος 3 (ἅμαξα) tako velik, da napolni cel voz λίθος, dovolj za tovorni voz, ogromen.

ἀ-σινής 2 (σίνομαι) 1. nepoškodovan, nedotaknjen, cel. 2. neškodljiv, miren. – adv. -νῶς brez škode, ὡς ἀσινέστατα kar najmanj škodujoč.

δι-ημερεύω preživim, prebijem ves dan, ostanem kje cel dan.

ἐν-τελής 2 (τέλος) popoln, ves, cel, dovršen, v dobrem stanju, βοῦς brez hibe (napake), οἱ ἐντελεῖς ἄνδρες oblastniki, gospodarji.

ὅλος 3, ep. οὖλος [Et. iz ὁλϝο-ς, idevr. sol-wo-s, lat. salvus] celoten, cel, ves, popoln, nerazdeljen; ὅλος ὥρμημαι težim s celo dušo, καθαρὸς ὅλος ves (popolnoma) čist NT; subst. τὸ ὅλον (in pl.) celota, država, vesoljni svet, vesoljstvo. – adv. τὸ ὅλον sploh, povsem, popolnoma, vobče, z eno besedo; δι' ὅλου skoz in skoz NT; ὅλῳ καὶ παντί popolnoma, ὅλως popolnoma, sploh, vobče, z eno besedo.

οὖλος³ 3 [Et. iz solwos, gl. ὅλος] ion. ep. = ὅλος ves, cel ἄρτος, μήν.

παν-δήμιος 2 ep. πάν-δημος 2 (δῆμος) 1. ki pripada celemu narodu (skupnosti), splošen, skupen, občen, javen; občinski πτωχός; πόλις cel, ves, z vsemi prebivalci; βόες skupna, še nerazdeljena goveja živina. 2. preprost, polten, čuten ἔρως.

πρό-πᾱς, -πᾱσα, -πᾰν ep. poet. ves, cel; pl. vsi skupaj νῆες.

σύμ-πᾱς, -ᾱσα, -αν (okrepljen πᾶς, lat. cunctus) ves, cel, vse skupaj, pl. vsi skupaj; subst. τὸ σύμπαν in τὰ σύμπαντα celota, cela država, cela vsota, glavna stvar, poglavitna reč; adv. τὸ σύμπαν, τὰ σύμπαντα ako se vse vzame, sploh, vobče, τὸ σύμπαν εἰπεῖν da vse to povzamem, na kratko (v kratkem povedano).

συν-άπᾱς 3 ves, cel; pl. vsi skupaj.

σύν-ολος 3 in 2 cel, ves, skupaj. – adv. τὸ σύνολον sploh, vobče, popolnoma.

σῶς (σῶος), ὁ, ἡ, σῶν [Et. σῶος iz τϝω-ϝος, σάος iz τϝα-ϝος, kor. tewā, gl. σῶμα. – Obl. acc. sg. σῶν, pl. nom. σῷ, σᾶ d, acc. σῶς, σᾶ; ep. ion. σάος 2, comp. σαώτερος in σόος, fem. σόη, neutr. pl. σόα]. 1. zdrav, nepoškodovan, cel, živ, rešen. 2. gotov ὄλεθρος.

σωτήριος 3 in 2 (σωτήρ) 1. rešilen, rešujoč, ohranjujoč, koristen, zdrav(ilen), σωτήριον δέχομαι rešim; subst. τὰ σωτήρια a) zahvalna daritev (za rešitev) θύω; b) blagor, korist, blaginja, odrešenje, zveličanje NT. 2. rešen, zdrav, cel.

τυκτός 3 (adi. verb. od τεύχω) ep. (dobro) pripravljen, dobro (lepo, umetno) narejen, Ἄρηα … τυκτὸν κακόν popoln (cel) hudobnež (zločinec).

ὑγιηρός 3 ὑγιής 2 [Et. iz su + gwi-jḗs, sor. z βίος, lat. vivo, slov. živ. – Obl. acc. ὑγιᾶ in ὑγιῆ, ion. ὑγιέα; sup. k ὑγιηρός: ὑγιηρότατος in ὑγιηρέστατος 3] 1. zdrav, čil, krepak, močen. 2. a) dobro ohranjen, nepoškodovan, nepokvarjen, cel; b) razumen, pameten μῦθος; c) pošten, resničen, dober, koristen.

ὕπ-ουλος 2 (οὐλή) 1. spodaj ali znotraj gnojen, zunaj cel in zdrav, znotraj pa ves gnil in bolan. 2. pren. a) skrivaj bolehajoč, bolehav, κακῶν poln tvorov(uljes), napolnjen z nesrečo; b) znotraj pokvarjen, lokav, potuhnjen, lažniv, ὁ ὕπουλος hinavski prijatelj. – adv. ὑπ-ούλως ἔχω πρός τινα imam piko na koga, sovražim koga.

взять, брать dov. vzeti, prijeti, zgrabiti; zavzeti; prevzeti, prilastiti si;
в. себя в руки obvladati se;
откуда вы это взяли? od kod imate to?, kdo vam je to rekel?;
с чего вы это взяли? po čem sodite;
в. верх zmagati;
наша взяла! dobili smo!; naši so zmagali;
в. приступом zavzeti z naskokom;
в. пример с кого zgledovati se po kom;
его ничто не возьмёт ne moreš mu do živega;
в. в толк dojeti;
в. под стражу aretirati;
взяла охота si je zaželel;
в. в жёны vzeti za ženo;
он взял за женою два дома z ženo je dobil za doto dve hiši;
ни дать ни взять, он как отец to je cel oče, popolnoma je podoben očetu;
взял и ушёл odšel je brez besed;
возьми глаза в зубы bolj natančno poglej;