Franja

Zadetki iskanja

  • poudárjen accentué, marqué, soutenu, souligné, mis en évidence

    poudarjena postava (stas) taille ženski spol marquée
    bolj poudarjena modra barva un bleu plus soutenu
  • povéden (-dna -o) adj.

    1. espansivo; esprimibile, significativo, eloquente, espressivo:
    razstavo vizualno posodobiti, da bi postala še bolj povedna in zanimiva ammodernare la rassegna in sede visiva onde renderla ancor più interessante ed espressiva

    2. lingv.
    povedni naklon modo indicativo
    povedna raba uso predicativo
  • povŕh

    A) adv. sopra; per di più, per giunta; per soprammercato:
    vzeli so mu pretihotapljeno blago, povrh pa so ga še zaprli gli confiscarono la merce contrabbandata e per giunta lo misero in prigione
    delati bolj povrh fare qcs. sottogamba, alla carlona

    B) povrh prep. sopra, su, oltre a:
    povrh puloverja obleči suknjo sopra il pullover mettere la giacca
  • pozdráviti2 pozdrávljatiy to greet; to salute; to pass the time of day; (pri odhodu) to bid farewell (to someone), (za dobrodošlico) to bid someone welcome, (po kom drugem) to give one's love (oziroma respects, compliments) to someone

    pozdravite sestro! remember me to your sister!, give your sister my love!
    pozdravi(te) ga od mene! remember me to him!, give him my kind regards
    srčno vas pozdravlja (v pismih) yours sincerely, yours ever, (bolj formalno) yours faithfully
    pozdráviti se to greet one another, to exchange the time of day
    moj brat vas lepo pozdravlja my brother wants (ali begs) to be remembered to you
  • praktič|en (-na, -no) praktisch, (priročen) handlich; (življenjsko sposoben) lebenstüchtig
    praktična filozofija praktische Philosophie
    praktična teologija praktische Theologie
    praktiča uporaba die Nutzanwendung
    bolj praktičnega značaja mehr praktischer Natur
  • prebrísan cunning, clever, sly; crafty; wily; smart; arch

    zelo prebrísan too clever by half
    bolj je prebrísan kot jaz (figurativno) he is far too smart for me
  • prebrísan (-a -o) adj. scaltro, astuto, furbo; pren. levantino (tudi pejor.), malpelo, navigato, smaliziato:
    bolj prebrisan kot lisica più astuto di una volpe
    prebrisan špekulant affarista levantino
    prebrisan najstnik sbarbino s. it.
    pejor. prebrisan spletkar manovriero
  • precizírati to define (ali to determine) precisely; (dejstvo itd.) to particularize; to specify

    ni potrebno še bolj precizírati it is unnecessary to go into further details
  • prej

    1. früher, (poprej) vormals, vorher, zuvor, (pred tem) davor
    prej omenjeni vorerwähnt
    dan prej tags zuvor/davor
    že zdavnaj/veliko prej lange vorher
    že od prej von früher her
    vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein

    2.
    prej kot X eher als X (bil sem tam prej kot on ich war da eher als er, prej bi rekel, da ich würde eher sagen, [daß] dass, ne velik, prej majhen nicht groß, eher klein)

    3.
    čim prej, tem … je früher, desto/umso
    pridi ipd. čim prej möglichst bald, möglichst schnell, frühestensmöglich
    | ➞ → čimprej

    4. (najprej) zuerst, erst

    5.
    prej ko (preden) ehe, eher
    (čimprej) je früher

    6.
    prej kot früher als
    ne prej kot frühestens, ehestens
    nikakor ne prej kot allerfrühestens
    vse (drugo) prej kot nichts weniger als, alles andere als

    7.
    prej ali slej früher oder später, über kurz oder lang
    slej ko prej nach wie vor

    8.
    kot še nikoli prej/bolj kot (sploh) kdaj prej mehr denn je
  • prepríčan persuaded (o of, da... that...); convinced (o of); satisfied (o of)

    prepríčan sem o njegovi poštenosti I am convinced of his honesty
    prepríčan sem, da... I feel sure that...
    biti prepríčan o to be convinced (ali persuaded), to feel confident (of)
    vedno bolj sem prepríčan I am feeling more and more convinced
  • presenéčen surprised; astonished; taken by surprise

    skrajno presenéčen utterly astounded, pogovorno flabbergasted
    zelo presenéčen full of surprise, amazed
    bolj presenéčen kot prestrašen more surprised than frightened
    bil sem presenéčen, da me ne pozna I was surprised he didn't recognise me
  • prestáviti to displace; to transpose; (urednika) to transfer; (prevesti) to translate, to render into

    prestavite bolj prosto! translate more freely!
    prestavi to v francoščino! translate that into French!
    prestavili so ga v Maribor he was transferred to Maribor
  • pričak|ovati (-ujem)

    1. kaj/koga warten auf, (jemandem (etwas)) erwarten, obisk, koncert ipd.: (einer Sache) entgegensehen
    napeto pričakovati kak dogodek: gespannt sein auf, (einer Sache) entgegenfiebern
    pričakovati vrnitev koga (jemanden) zurückerwarten
    pričakovati je … es steht zu erwarten
    bolj/ manj kot bi človek pričakoval gegen Erwartung (gut …)
    tega nisem pričakoval das kommt mir unerwartet
    to sem že dolgo pričakoval darauf habe ich schon lange gewartet

    2. od koga/česa: (obetati si) sich (etwas) erhoffen
    preveč pričakovati od koga (jemandem) (etwas/zu viel) zumuten
    to lahko pri njem/njej pričakuješ das sieht ihm/ihr gleich

    3. od prihodnosti: voraussehen, ahnen
    pričakovati z upanjem (etwas) erhoffen
    pričakovati z veseljem sich freuen auf (etwas)
    pričakovati s strahom (etwas) befürchten

    4.
    pričakovati otroka Mutterfreuden/Vaterfreuden entgegensehen
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • primestni avtobus stalna zveza
    (o vrsti prevoza) ▸ elővárosi busz
    Imamo primestne avtobuse, ki pa ob nedeljah popoldne bolj redko vozijo. ▸ Vannak elővárosi autóbuszaink, de azok vasárnap délutánonként ritkábban közlekednek.
  • propádati (-am) | propásti (-pádem) imperf., perf.

    1. andare, cadere in rovina, rovinarsi; decadere, agonizzare; sciuparsi; s. it. andare a ramengo:
    zaradi malomarnosti dragocene listine propadajo manoscritti preziosi vanno in rovina per negligenza
    kmetija propada il podere sta andando in rovina

    2. deperire, rintristire; ekst. spiantarsi:
    propadati zaradi hude bolezni deperire in seguito a grave malattia
    zaradi pijače vedno bolj propada si sta rovinando sempre di più a causa del bere

    3. pren. andare in fumo, svanire:
    upi so propadli drug za drugim le speranze svanirono una dopo l'altra
  • psihologija samostalnik
    1. (veda) ▸ pszichológia
    znanstvena psihologija ▸ tudományos pszichológia
    sodobna psihologija ▸ modern lélektan
    uporabna psihologija ▸ alkalmazott pszichológia
    popularna psihologija ▸ népszerű pszichológia
    področje psihologije ▸ pszichológia területe
    doktor psihologije ▸ pszichológia doktora
    utemeljitelj psihologije ▸ pszichológia megalapítója
    veja psihologije ▸ pszichológia ága
    proučevanje psihologije ▸ pszichológia tanulmányozása
    tečaj o psihologiji ▸ pszichológiatanfolyam
    profesor psihologije ▸ pszichológiaprofesszor
    profesorica psihologije ▸ pszichológiaprofesszor
    študij psihologije ▸ pszichológia kar
    Tudi na študij psihologije se je vpisala, a ga ni končala. ▸ Pszichológia szakra is beiratkozott, de nem fejezte be.
    diplomirati iz psihologije ▸ pszichológiából diplomázik
    oddelek za psihologijo ▸ pszichológia kar
    izpit iz psihologije ▸ pszichológiavizsga
    Na srečo sem izpit iz psihologije opravil z odliko. ▸ Szerencsére a pszichológiavizsgát kitűnő eredménnyel végeztem el.
    Vsakdo z nekaj znanja o psihologiji ve, da lahko pohvala veliko naredi. ▸ Minden némi pszichológiai tudással rendelkező ember tudja, hogy a dicséret nagyon hatásos.
    Na polici s knjigami o psihologiji je našel kup naslovov, ki so ga pritegnili. ▸ A pszichológiakönyvek polcán egy sor olyan címet talált, amelyek vonzották.
    Povezane iztočnice: psihologija dela

    2. (izobraževalni program) ▸ pszichológia
    vpisati se na psihologijo ▸ pszichológiára beiratkozik
    2. letnik psihologije ▸ másodéves pszichológiahallgató
    Ona se je vpisala na psihologijo, on na elektrotehniko. ▸ A lány pszichológiára, a fiú elektrotechnikára iratkozott be.
    Zaupal nam je, da bo jeseni postal študent prvega letnika psihologije. ▸ Elárulta, hogy ősztől elsőéves pszichológiahallgató lesz.

    3. (o delovanju uma) ▸ pszichológia, lélektan
    psihologija lika ▸ szereplő lélektana
    Igralsko mu najbolj ležijo težke značajske vloge, pri katerih je poudarek na zapleteni psihologiji lika. ▸ Színészi szempontból a nehéz természetű szerepek fekszenek neki, melyekben a szereplő bonyolult pszichológiáján van a hangsúly.
    psihologija komuniciranja ▸ kommunikáció lélektana
    psihologija prodaje ▸ értékesítés pszichológiája
    Videti je, da vas bolj kot sama kriminalna dejanja zanima psihologija teh dejanj in njihovih storilcev. ▸ Úgy tűnik, hogy maguknál a bűntetteknél jobban érdekli önt ezeknek a cselekedeteknek és az elkövetőknek a lélektana.
  • razširi|ti1 (-m) širiti erweitern, weiter machen; (povečati) vergrößern; (narediti bolj široko) verbreitern; na kaj: ausweiten auf, ausdehnen auf; stavbo: erweitern, (zvišati) aufstocken; govorice ipd.: ausbreiten
  • razširja|ti (-m) (narediti bolj široko) (immer wieder) erweitern, med ljudi ipd.: verbreiten
  • receptíven receptive

    bolj receptíven kot kreativen duh a mind more receptive than creative