poudárjen accentué, marqué, soutenu, souligné, mis en évidence
poudarjena postava (stas) taille ženski spol marquée
bolj poudarjena modra barva un bleu plus soutenu
Zadetki iskanja
- povéden (-dna -o) adj.
1. espansivo; esprimibile, significativo, eloquente, espressivo:
razstavo vizualno posodobiti, da bi postala še bolj povedna in zanimiva ammodernare la rassegna in sede visiva onde renderla ancor più interessante ed espressiva
2. lingv.
povedni naklon modo indicativo
povedna raba uso predicativo - povŕh
A) adv. sopra; per di più, per giunta; per soprammercato:
vzeli so mu pretihotapljeno blago, povrh pa so ga še zaprli gli confiscarono la merce contrabbandata e per giunta lo misero in prigione
delati bolj povrh fare qcs. sottogamba, alla carlona
B) povrh prep. sopra, su, oltre a:
povrh puloverja obleči suknjo sopra il pullover mettere la giacca - pozdráviti2 pozdrávljatiy to greet; to salute; to pass the time of day; (pri odhodu) to bid farewell (to someone), (za dobrodošlico) to bid someone welcome, (po kom drugem) to give one's love (oziroma respects, compliments) to someone
pozdravite sestro! remember me to your sister!, give your sister my love!
pozdravi(te) ga od mene! remember me to him!, give him my kind regards
srčno vas pozdravlja (v pismih) yours sincerely, yours ever, (bolj formalno) yours faithfully
pozdráviti se to greet one another, to exchange the time of day
moj brat vas lepo pozdravlja my brother wants (ali begs) to be remembered to you - praktič|en (-na, -no) praktisch, (priročen) handlich; (življenjsko sposoben) lebenstüchtig
praktična filozofija praktische Philosophie
praktična teologija praktische Theologie
praktiča uporaba die Nutzanwendung
bolj praktičnega značaja mehr praktischer Natur - prebrísan cunning, clever, sly; crafty; wily; smart; arch
zelo prebrísan too clever by half
bolj je prebrísan kot jaz (figurativno) he is far too smart for me - prebrísan (-a -o) adj. scaltro, astuto, furbo; pren. levantino (tudi pejor.), malpelo, navigato, smaliziato:
bolj prebrisan kot lisica più astuto di una volpe
prebrisan špekulant affarista levantino
prebrisan najstnik sbarbino s. it.
pejor. prebrisan spletkar manovriero - precizírati to define (ali to determine) precisely; (dejstvo itd.) to particularize; to specify
ni potrebno še bolj precizírati it is unnecessary to go into further details - prej
1. früher, (poprej) vormals, vorher, zuvor, (pred tem) davor
prej omenjeni vorerwähnt
dan prej tags zuvor/davor
že zdavnaj/veliko prej lange vorher
že od prej von früher her
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
2.
prej kot X eher als X (bil sem tam prej kot on ich war da eher als er, prej bi rekel, da ich würde eher sagen, [daß] dass, ne velik, prej majhen nicht groß, eher klein)
3.
čim prej, tem … je früher, desto/umso
pridi ipd. čim prej möglichst bald, möglichst schnell, frühestensmöglich
| ➞ → čimprej
4. (najprej) zuerst, erst
5.
prej ko (preden) ehe, eher
(čimprej) je früher
6.
prej kot früher als
ne prej kot frühestens, ehestens
nikakor ne prej kot allerfrühestens
vse (drugo) prej kot nichts weniger als, alles andere als
7.
prej ali slej früher oder später, über kurz oder lang
slej ko prej nach wie vor
8.
kot še nikoli prej/bolj kot (sploh) kdaj prej mehr denn je - prepríčan persuaded (o of, da... that...); convinced (o of); satisfied (o of)
prepríčan sem o njegovi poštenosti I am convinced of his honesty
prepríčan sem, da... I feel sure that...
biti prepríčan o to be convinced (ali persuaded), to feel confident (of)
vedno bolj sem prepríčan I am feeling more and more convinced - presenéčen surprised; astonished; taken by surprise
skrajno presenéčen utterly astounded, pogovorno flabbergasted
zelo presenéčen full of surprise, amazed
bolj presenéčen kot prestrašen more surprised than frightened
bil sem presenéčen, da me ne pozna I was surprised he didn't recognise me - prestáviti to displace; to transpose; (urednika) to transfer; (prevesti) to translate, to render into
prestavite bolj prosto! translate more freely!
prestavi to v francoščino! translate that into French!
prestavili so ga v Maribor he was transferred to Maribor - pričak|ovati (-ujem)
1. kaj/koga warten auf, (jemandem (etwas)) erwarten, obisk, koncert ipd.: (einer Sache) entgegensehen
napeto pričakovati kak dogodek: gespannt sein auf, (einer Sache) entgegenfiebern
pričakovati vrnitev koga (jemanden) zurückerwarten
pričakovati je … es steht zu erwarten
bolj/ manj kot bi človek pričakoval gegen Erwartung (gut …)
tega nisem pričakoval das kommt mir unerwartet
to sem že dolgo pričakoval darauf habe ich schon lange gewartet
2. od koga/česa: (obetati si) sich (etwas) erhoffen
preveč pričakovati od koga (jemandem) (etwas/zu viel) zumuten
to lahko pri njem/njej pričakuješ das sieht ihm/ihr gleich
3. od prihodnosti: voraussehen, ahnen
pričakovati z upanjem (etwas) erhoffen
pričakovati z veseljem sich freuen auf (etwas)
pričakovati s strahom (etwas) befürchten
4.
pričakovati otroka Mutterfreuden/Vaterfreuden entgegensehen - prijémati (-am) | prijéti (prímem)
A) imperf., perf.
1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie
2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa
3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale
4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba
5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò
6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì
7. rib. abboccare
8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina
B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.
1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano
2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente
3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa
4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male
5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi - primestni avtobus stalna zveza
(o vrsti prevoza) ▸ elővárosi busz
Imamo primestne avtobuse, ki pa ob nedeljah popoldne bolj redko vozijo. ▸ Vannak elővárosi autóbuszaink, de azok vasárnap délutánonként ritkábban közlekednek. - propádati (-am) | propásti (-pádem) imperf., perf.
1. andare, cadere in rovina, rovinarsi; decadere, agonizzare; sciuparsi; s. it. andare a ramengo:
zaradi malomarnosti dragocene listine propadajo manoscritti preziosi vanno in rovina per negligenza
kmetija propada il podere sta andando in rovina
2. deperire, rintristire; ekst. spiantarsi:
propadati zaradi hude bolezni deperire in seguito a grave malattia
zaradi pijače vedno bolj propada si sta rovinando sempre di più a causa del bere
3. pren. andare in fumo, svanire:
upi so propadli drug za drugim le speranze svanirono una dopo l'altra - psihologija samostalnik
1. (veda) ▸ pszichológiaznanstvena psihologija ▸ tudományos pszichológiasodobna psihologija ▸ modern lélektanuporabna psihologija ▸ alkalmazott pszichológiapopularna psihologija ▸ népszerű pszichológiapodročje psihologije ▸ pszichológia területedoktor psihologije ▸ pszichológia doktorautemeljitelj psihologije ▸ pszichológia megalapítójaveja psihologije ▸ pszichológia ágaproučevanje psihologije ▸ pszichológia tanulmányozásatečaj o psihologiji ▸ pszichológiatanfolyamprofesor psihologije ▸ pszichológiaprofesszorprofesorica psihologije ▸ pszichológiaprofesszorštudij psihologije ▸ pszichológia karTudi na študij psihologije se je vpisala, a ga ni končala. ▸ Pszichológia szakra is beiratkozott, de nem fejezte be.diplomirati iz psihologije ▸ pszichológiából diplomázikoddelek za psihologijo ▸ pszichológia karizpit iz psihologije ▸ pszichológiavizsgaNa srečo sem izpit iz psihologije opravil z odliko. ▸ Szerencsére a pszichológiavizsgát kitűnő eredménnyel végeztem el.
Vsakdo z nekaj znanja o psihologiji ve, da lahko pohvala veliko naredi. ▸ Minden némi pszichológiai tudással rendelkező ember tudja, hogy a dicséret nagyon hatásos.
Na polici s knjigami o psihologiji je našel kup naslovov, ki so ga pritegnili. ▸ A pszichológiakönyvek polcán egy sor olyan címet talált, amelyek vonzották.
Povezane iztočnice: psihologija dela
2. (izobraževalni program) ▸ pszichológiavpisati se na psihologijo ▸ pszichológiára beiratkozik2. letnik psihologije ▸ másodéves pszichológiahallgatóOna se je vpisala na psihologijo, on na elektrotehniko. ▸ A lány pszichológiára, a fiú elektrotechnikára iratkozott be.
Zaupal nam je, da bo jeseni postal študent prvega letnika psihologije. ▸ Elárulta, hogy ősztől elsőéves pszichológiahallgató lesz.
3. (o delovanju uma) ▸ pszichológia, lélektanpsihologija lika ▸ szereplő lélektanaIgralsko mu najbolj ležijo težke značajske vloge, pri katerih je poudarek na zapleteni psihologiji lika. ▸ Színészi szempontból a nehéz természetű szerepek fekszenek neki, melyekben a szereplő bonyolult pszichológiáján van a hangsúly.psihologija komuniciranja ▸ kommunikáció lélektanapsihologija prodaje ▸ értékesítés pszichológiájaVideti je, da vas bolj kot sama kriminalna dejanja zanima psihologija teh dejanj in njihovih storilcev. ▸ Úgy tűnik, hogy maguknál a bűntetteknél jobban érdekli önt ezeknek a cselekedeteknek és az elkövetőknek a lélektana. - razširi|ti1 (-m) širiti erweitern, weiter machen; (povečati) vergrößern; (narediti bolj široko) verbreitern; na kaj: ausweiten auf, ausdehnen auf; stavbo: erweitern, (zvišati) aufstocken; govorice ipd.: ausbreiten
- razširja|ti (-m) (narediti bolj široko) (immer wieder) erweitern, med ljudi ipd.: verbreiten
- receptíven receptive
bolj receptíven kot kreativen duh a mind more receptive than creative