Franja

shimmery [šíməri] pridevnik
bleščeč se, migljajoč

spark¹ [spa:k]

1. samostalnik
iskra; majhen bleščeč se predmet, zlasti diamant
figurativno mrvica, trohica, sled
figurativno duhovit domislek
množina, pogovorno radiotelegrafist (na ladji)

as the sparks fly upward figurativno (to je) stoodstotno dognano
fairy spark fosforescentna luč (gnijočega lesa itd.)
not a spark niti malo, niti trohice, prav nič
he hasn't a spark of reason in him on nima niti trohice zdrave pameti
to strike sparks out of a flint kresati iskre iz kresilnega kamna
to strike a spark out of s.o. spodbuditi koga k živahnemu pogovoru

2. neprehodni glagol
iskriti se, metati iskre
avtomobilizem vžgati
prehodni glagol
razvneti, podžgati, spodbuditi, navdušiti

to spark off vžgati; sprožiti

sparkler [spá:klə] pridevnik
nekaj bleščečega
pogovorno bleščeč se diamant; zelo duhovita oseba; peneče se vino; umetni ogenj
pogovorno iskreče se oko; iskreča se sveča

speciosity [spi:šiɔ́siti] samostalnik
bleščeč zunanji videz; varljiv, slepilen videz
zastarelo lepota

spéculaire [spekülɛr] adjectif, minéralogie, mines bleščeč in plenast

écriture féminin spéculaire (écriture en miroir) zrcalna pisava
pierre féminin spéculaire marijino steklo

stēlli-micāns (stellu-micāns) -antis (stēlla in micāre) od zvezd blisketajoč (blesketajoč) se, od zvezd lesketajoč se, od zvezd migetajoč, od zvezd bleščeč se: mundus domus est maxima homulli quam quinque altitonae † fragmine † zonae cingunt, per quam limbus pictus bis sex signis stellumicantibus altus in obliquo aethere Lunae bigas acceptat Varr. ap. Prob.

trionfo m

1. hist. triumf

2. ekst. zmagoslavje, sijajna zmaga, bleščeč uspeh:
il trionfo del bene sul male zmaga dobrega nad zlim
essere accolto in trionfo biti sprejet z velikimi častmi
ottenere, riportare un grande trionfo su premagati, poraziti koga, triumfirati nad kom
portare qcn. in trionfo koga nesti na ramenih

3. pren. nebeško poveličanje

4. namizni nastavek

5. alegorični sprevod (v renesansi)

6. igre tarok; adut

vibrābilis -e (vibrāre)

1. lučalen, metalen, (za)vihtilen: ornus (kopje) Aus.

2. migljajoč, svetlikajoč se, lesketajoč se, bleščeč se: sidus M.

блёстка f bleščeč nakit; (pren.)
б. остроумия duhovite domislice

блёстки pl. bleščeč nakit; (pren.)
б. остроумия duhovite domislice

ardēnte agg.

1. goreč, vroč:
sabbia ardente vroč pesek
febbre ardente visoka vročina
camera ardente mrliška veža

2. pren. ognjevit, vnet, strasten:
amore ardente strastna ljubezen; bleščeč, žareč, svetel:
occhi ardenti žareče oči

briljant samostalnik
1. (brušen diamant) ▸ gyémánt, briliáns
2. (najboljša stvar) ▸ briliáns
Ampak zame je briljant podvozje. ▸ kontrastivno zanimivo Számomra azonban az alváz a csúcs.

briljanten pridevnik
1. (o kakovosti) ▸ briliáns, pompás, ragyogóSopomenke: imeniten

2. (iz briljantov) ▸ briliáns, gyémánt, gyémántos
3. (bleščeč) ▸ gyémánt, gyémántos

Camēna, st.lat. Casmēna, -ae, f (iz *Cadsmena; prim. gr. κεκαδμένος, κεκασμένος odlikujoč se, bleščeč) Ka(s)mena, studenčna Nimfa vedeževalka (pozneje so jo enačili z gr. Μοῦσα), Kamena, Muza: Camenis Numa eum locum sacravit L., spiritus Graiae... Camenae H., Camenarum aedes Plin.; met. pesem, pesnitev: primā dicte mihi, summā dicende Camenā H. Od tod adj. Camēnālis -e Kamenin, Muzin: modi Sid., familia Symm.

cēreus 3 (cēra)

1. voščen, iz voska: nihil cereum Ci., castra ali regna V. tabor, kraljestvo čebel, celice, panj, effigies, imago H., simulacra O., ficto in peius vultu proponi cereus H. kot voščeno doprsje, campus Tit. fr. voščena pisalna deščica; subst. cēreus -ī, m voščena sveča, voščenica (popolnoma cereus funalis): Pl., Val. Max., Sen. ph., Mart. idr., ad statuas tus, cerei Ci., delectabatur cereo funali (v novejših izdajah crebro funali) Ci. (De senectute 13, 44).

2. pren.
a) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: pruna V., color Plin., poma Mart.; occ. bel kakor vosek: cerea Telephi bracchia H., ali od rumene tolšče bleščeč, tolst: ficedula, turtur Mart.; v slabem pomenu masten, umazan, zamazan: abolla, lucerna Mart.
b) kakor vosek gibek, mehek, voljan: cereus in vitium flecti H.

facette [fasɛt] féminin faseta, rombasta ploskev na draguljih

à facettes rombasto brušen, bleščeč se; mnogopomenski
style masculin à facettes blesteč slog
yeux masculin pluriel à facettes mrežaste oči (pri žuželkah)

ivoire [ivwar] masculin slonova kost; slonokoščen predmet; slonokoščena barva ali belina

d'ivoire slonokoščen, bleščeč
l'ivoire du cou vrat slonokoščene barve
sculpteur masculin en ivoire rezljavec iz slonove kosti
la Côte d'Ivoire Obala slonove kosti

krom samostalnik
(kovina) ▸ krómZaključek izpušne cevi je večji in odet v krom. ▸ A kipufogócső vége krómozott.
Sopomenke: Cr

lūna¹ -ae, f (iz *lou̯qs-nā ali iz *leu̯qs-nā, kar je nastalo iz subst. adj. *lou̯qs-no-, ki je ohranjen še v avestijskem raoxšna- sijoč, bleščeč: lūcēre, lūx; prim. sl. luna in hr. lúna)

1. luna, mesec, mesečina: l. nova Varr., C. idr. mlada luna, mlaj, l. plena C. polna luna, ščip, quarta l. Ci. četrti dan po mlaju, novissimā primāve lunā Plin. ob mlaju ali prvi dan po njem, l. crescens Varr., Ci. idr. rastoča luna, naspr. l. decrescens Col. ali senescens Varr., Ci. idr. ali minor H. ali minuens Pall. pojemajoča luna (prim. l. minuit Plin. luna pojema, se manjša), plena luna deficit Ci. mrkne, doživlja mrk, lunae defectus Ci. ali defectio Q. = lunae labores V. mesečev mrk, luna deficiens Plin. ali laborans Iuv. lunin mrk, mesečev mrk, ortus aut obitus lunae Ci., habitari Xenophanes ait in luna Ci. da je Luna obljudena (prim.: habitatores lunae Macr.), solis lunaeque est ortus et occasus L., lunae cursus L., Cu., per (ad) lunam V. v mesečini, evanescunt cornua lunae O., l. surgens T., noctivaga Stat., lunae annus Macr. Lunino leto; tudi v pl.: lunae celeres, novae H., duas lunas visas L.; meton.: lunae sequentes ordine V. lunine mene.

2. pooseb. Lūna -ae, f Lúna, boginja meseca, hči Hiperiona in Teje (Thea), sestra sončnega boga Sola; posvečen ji je bil ponedeljek (lunae dies). Luno in Sola so pozneje poistovetili z Diano in Apolonom. Luni je Servij Tulij na Aventinu zgradil svetišče, ki je zgorelo za časa Neronove vladavine: L., T., Aus., cum luna laboret Ci. če je Luna v stiski = če luna mrkne, choros ducit Venus imminente Lunā H., cum … niveos Luna levarit equos O.

3. meton.
a) mesec = 1/12 leta: centesima l. Plin.
b) (mesečna) noč: roscida l. V., saepe illa inmeritae causata est omina lunae Pr.
c) polmesec = lik v podobi črke C, o polmesečnih slonokoščenih ščitkih, ki so jih patricijski senatorji nosili na svojih čevljih: nobilis et generosus adpositam nigrae lunam subtexit alutae Iuv., patricia l. Stat.
d) v pl. polmesečni žrelni (grlni, goltni) hrustanci = hrustanci v obliki polmeseca, ki tvorijo grlo, žrelo: nigro sub gutture lunas frangere Sid. poet.

Opomba: Star. gen. sg. lunai: Lucr.

lustre moški spol blesk, lesk, sijaj, politura; krema za čevlje; slava

de lustre bleščeč; ugleden
dar lustre (a) naloščiti (čevlje); poleščiti; polirati