Franja

nārrō -āre -āvī -ātum (pravzaprav gnārō (= gnarum facio) iz gnārus, gl. gnārus)

1. da(ja)ti vedeti, na znanje da(ja)ti, obvestiti (obveščati), naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati), (ustno ali pis(me)no) opis(ov)ati, pripovedovati: z obj. v acc.: quid istaec tabellae narrant? Pl., narrare alicui somnium Pl., virtutes narro tuas Ter., ego tibi ea narro, quae tu melius scis quam ipse, qui narro Ci. ep., n. aliorum benefacta (bene facta) S., Catonem narrabis (o Katonu mi boš pripovedoval). Quidni ego narrem ultimā illā nocte Platonis librum legentem posito ad caput gladio? Sen. ph. kaj bi ti ne pripovedoval, kako je tisto zadnjo noč z mečem ob glavi bral Platonovo knjigo (sc. dialog Fajdon)?, narrabimus homini cibos suos Plin., n. alicui Romanos et Caesarem Plin. pripovedovati komu o Rimljanih in Cezarju, duos Gordianos Lamp. opisovati (življenje in značaj); preg.: narrare asello fabellam surdo H. (prim. gr. ὄνῳ τις ἔλεγε μῦϑον· ὁ δὲ τὰ ὦτα ἐκίνει) = „bob metati v steno“; v pass.: in narrandis Siciliae rebus N. pripovedujoč zgodovino Sicilije, Agricola posteritati narratus et traditus superstes erit T., ne res per quemquam narraretur Iust. da ne bi kdo tega povedal; s samim dat.: narrare medicis H. zdravnike vprašati za nasvet; abs. (z adv.): narras probe Ter. dobro vest prinašaš, non interrupte n. Q.; kot vrinjeni stavek: ita narrat Plin. iun. Skladi: z de: male narras de Nepotis filio Ci. ep. slabo vest mi prinašaš o Nepotovem sinu, ut mores eius, de quo narres, exprimantur Ci., si quae admirationes inciderint, de quibus non narrabimus Corn.; z ACI: Plin., narrat omnibus emisse se Ci.; v pass. z NCI: Pl., Plin., Mart., ea, quae procul ab oculis facta (sc. esse) narrabuntur L., fabula, qua Paridis propter narratur amorem Graecia barbariae lento collisa duello H., narratur venisse venefica O., egredienti nave eadem figura occurisse narratur Plin. iun.; narror, narraris itd. o meni, o tebi itd. se pripoveduje, opisujejo me, da itd.: rideor ubique, narror, ostendor Ps.-Q., dulcis in Elysio narraris fabula campi Mart., sed operis modus paucis eum (sc. virum) narrari iubet Vell. na kratko ga opisati; poklas. za glag. v pass. tudi ACI: eoque terrore aves tum siluisse narratur Plin., nunc Chamavos et Angrivarios immigrasse narratur T.; s quod: Othonem quod speras posse vinci, sane bene narras Ci. ep. prav ljubo mi je slišati (prav rad slišim), da upaš; z odvisnim vprašalnim stavkom: ut res gesta sit, narrabo ordine Ter., narrat Naevio, quo in loco viderit Quinctium Ci., si res publica tibi narrare posset, quomodo sese haberet Ci. ep.; z (adv.) ut: ut ita narrentur, ut gestae res erunt Ci. — Od tod subst. pt. pf. nārrāta -ōrum, n pripoved(ovano), povest: praeter narrata petenti responde H.

2. pripovedovati = povedati, praviti, reči, govoriti (o kom, o čem), omeniti (omenjati), imenovati: narra, quid est, quid ait? Pl., quid narrat? quid narras? nihil narras Ter., ego quid narres nescio Ter., filium narras mihi? Ter. ali mi govoriš o mojem sinu?, „opinor“ narras Ter., narra mihi Ci. povej mi vendar, Catulum et illa tempora narrare Ci., libertate Decembri … utere; narra H. govori, navita de ventis, de tauris narrat arator Pr.; poseb. kot zatrjevalno besedilo: narro tibi to ti pravim, to ti moram reči, ti povem, zagotavljam ti, zares, resnično, misli si!: narro tibi, haec loca venusta sunt Ci., narro tibi, plane relegatus mihi videor Ci., narro tibi, pater exsultat laetitiā Ci. ep., narro tibi, Quintus cras Ci. ep.

3. posvetiti (posvečati): librum alicui Plin.

natipkan pridevnik
(o zapisu) ▸ gépelt

natipkati glagol
(zapisati) ▸ gépel

nešifriran [è] (-a, -o) nicht verschlüsselt
nešifrirano besedilo der Klartext

noceō -ēre -cuī -citum (sor. z necāre; gl. nex)

I. intr.

1. škoditi, škodovati, oškodovati koga, povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu škodo, storiti, prizade(ja)ti komu kaj hudega, kaj žalega, spraviti (spravljati) koga v nesrečo, biti škodljiv, biti neugoden, predstavljati oviro (naspr. prodesse); abs.: arma esse alia ad tegendum, alia ad nocendum Ci., sublato iure nocendi N. žaljenja, alieni nocendi locum dare N. komu pokazati (svojo) slabost, nocendi artes, tempus nocendi V., ne sit vis magna nocendi O., nocendo prosum O., prodesse enim eos (sc. daemonas) putant, cum nocere desinunt, qui nihil aliud possunt quam nocere Lact., nocendi acerbitate conflagrans Amm. strastno škodoželjen; o stvareh: inguen ne existat, papulae, tama, ne boa noxit (gl. opombo) Luc. ap. Fest., ne fluctus, ne vadus, ne piscis aliquā noxit Poeta ap. Fr., prohibet nocere venenum quod tibi datur S. fr., qui (sc. venti) si humidi nocent Vitr., quae nocuere sequar, fugiam quae profore credam H., in corporibus aequis … nihil quod nociturum est medici relinquunt Cu., hic (sc. homo) prodesse vult, illa (sc. ira) nocere Sen. ph., ferox impatiensque natura irritamenta nociturae libertatis evitet Sen. ph.; z dat.: iuro … me nociturum nemini Pl. iura te non nociturum esse homini de hac re nemini Pl., Iuppiter nimio calore hominibus nocet Ci., ut non liceat sui commodi causā nocere alteri Ci., se nociturum (sc. esse) nemini C., supplicibus deorum nocere N. lotiti se jih, qui eorum cuiquam nocuerit L.; z abl.: feminas omnes ubique visu nocere, quae duplices pupillas habeant Ci. ap. Plin., persona … exemplo nocet Vell.; z abl. in dat.: nec (sc. rex) alio loco (z bivanjem kje drugje) disciplinae militari magis nocuit Cu.; z dat. (o stvareh): Val. Max., nocent et frugibus umbrae V., haec nocuere mihi O., maior sum quam cui possit fortuna nocere O., ei materiae nec caries nec tempestas nec vetustas potest nocere Vitr., ne conspectae opes vitae nocerent Iust.; z dat. in abl.: neque enim his (sc. navibus) nostrae (sc. naves) rostro nocere poterant C.; (le enkrat) z adversus: quod adversus eum non nocuit Ulp. (Dig.); z notranjim obj.: si servus noxam nocuit Tab. XII če je suženj prizadejal kako škodo, če je suženj kaj zagrešil, ob eam rem noxam nocuerunt L. (stalno fecijalsko besedilo) so se pregrešili, noxiam nocere Iulianus ap. G. (Dig.); z acc. pron. n.: si uredo aut grando cuippiam nocuit Ci., ne quid sibi ne rei publicae nocere posset Ci., nihil iis nocituros hostes C., nihilum nocere lagoenis H. prizanašati steklenicam = zmerno piti, quam metui, ne quid Libyae tibi regna nocerent V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis V.; s subjektnim inf.: quid temptare nocebit? O. kaj bi lahko poskus škodil?; s subjektnim ACI: nocet esse deum O. na svojo škodo sem bog, nocet esse sororem O.; v pass. brezos.: Vitr., Sen. ph., neque diem decet me morari neque nocti nocerier (= noceri) Pl., ut ne cui noceatur Ci., mihi quidem ipsi nihil ab istis iam noceri potest Ci., ne quid eis noceatur C., relinquebatur ut neque longius ab agmine legionum discedi Caesar pateretur et tantum in agris vastandis incendiisque faciendis hostibus noceretur C., providebatur, ut potius in nocendo aliquid praetermitteretur quam cum aliquo militum detrimento noceretur C. da bi raje sovražniku delali manj škode kot pa mu … škodili, rostro enim noceri non posse cognoverant C., ipsi vero nihil nocitum iri C. njemu samemu pa res ne bo storjeno nič žalega, quibus haut multo secus quam ferro noceri poterat S. fr., noceri enim ei, cui hac lege non liceat L., quatenus exemplo non nocebatur Vell.

2. biti v napoto (za napoto), delati napoto, napotovati čemu, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati) kaj: turba nocet iactis telis O., si modo sic faciat, ut lumini noceat Ulp. (Dig.). —

II. trans. oškodovati koga, (po)kvariti kaj, škoditi (škodovati) komu, čemu; v act. le pri poznejših piscih: ut, quod tibi prodest, adversarium noceat Veg., iudica, domine, nocentes me Vulg., si quid voluerit eos nocere It., pogosteje v (osebnem) pass. noceor = trpim (utrpevam) škodo, stori se mi kaj žalega: larix ab (zaradi) suci vehementi amaritudine ab carie aut tinea non nocetur Vitr., neque a tempestatibus neque ab ignis vehementia nocentur Vitr., itaque cum non solum non noceretur, verum etiam quarundam uberibus aleretur, ad ultimum in Oceanum abici iussit Iust., aequum non est nos noceri hoc, quod … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pr. nocēns -entis

1. škodljiv, kvaren, slab: a caulibus … ut a pestiferis et nocentibus (sc. vites) refugere dicuntur Ci., edit cicutis alium nocentius H., nocens ferrum ferroque nocentius aurum O.; adv. nocenter škodljivo, kvarno, v škodo: Tert., magisque nocenter indolescit (sc. abscessus) Cels., robusta crura nec longa sed infestis velut sudibus nocenter armata Col.

2. (kakega hudodelstva) kriv, obtežen s krivdo, hudodelski, hudodelen, zločinski, od tod tudi kazniv (naspr. innocens, innoxius): reus n. Ci. idr., homo Cels., femina Ps.-Q., fac moriendo Antonium nocentiorem Sen. rh., ne nocentiores vos faciat T., in hac libidine hominum nocentissimorum Ci., homo sceleratissimus et nocentissimus Ci., nocentissimus senex Ps.-Q.; kot subst. nocēns -entis, m krivec, hudodelec, hudodelnik, zločinec: nocentem et nefarium impiumque defendere Ci., dolore et cruciatu nocentis suum dolorem lenire Ci.; v pl.: Sen. rh., meritā caede nocentum (gl. opombo) O., nocentissimi Sen. ph. največi hudodelci, največji zločinci.

3. brezbožen, zanikrn, malovreden: se avarissimi hominis cupiditati satis facere posse, nocentissimae (po novejših izdajah nocentissimi) victoriae non posse Ci., nocentissimi mores Q.

Opomba: Star. cj. pf. noxit (= nocuerit): Luc. ap. Fest., Poeta ap. Fr.; inf. pass. nocerier: Pl. — Gen. pl. pt. pr. nocentium: Corn., pesn. tudi nocentum: O.

okŕniti diminuer, réduire; mutiler, amputer

okrniti zaloge diminuer (ali réduire) les stocks
okrniti besedilo mutiler (ali amputer) un texte
duševno okrniti človeka (figurativno) mutiler psychiquement un homme

óperen opera; operatic

óperno besedilo libretto
óperna glasba operatic music
óperno gledališče opera house
óperno kukalo opera glass (ali opera glasses pl)
óperni pevec opera singer, operatic singer
óperna pevka opera singer (ali songstress)
óperna loža opera box
óperna predstava operatic performance
óperna sezona season of opera, opera season

óperen d'opéra; lyrique

operna arija (grand) air moški spol d'opéra
operno besedilo livret moški spol d'opéra
operna hiša Opéra moški spol, théâtre moški spol lyrique
operno kukalo jumelles ženski spol množine (de théâtre), lorgnette ženski spol (de spectacle)
operni pevec chanteur moški spol d'opéra
operna pevka chanteuse ženski spol d'opéra, cantatrice ženski spol (d'opéra)
operni ples bal moški spol de l'Opéra
operni zbor, ansambel troupe ženski spol de l'Opéra

óperen de ópera

operna arija (glasba) aria f (música f) de ópera
operno besedilo libreto m (de la ópera)
operna hiša (teatro m de) la Opera
operen kukalo gemelos m pl de teatro
operni pevec, operna pevka cantante m/f de ópera

operni libreto stalna zveza
umetnost (besedilo) ▸ operalibrettó

original moški spol (-a …) das Original (tudi figurativno), (izvirnik) die Urschrift, Erstschrift; matematika (praslika) das Urbild
original zastavnice der Originalpfandschein
besedilo originala der Originaltext
jezik originala die Originalsprache
enak originalu originalgleich
zvest originalu originalgetreu

originálen (-lna -o) adj.

1. originale:
originalna izdaja edizione originale

2. (pristen) originale; autentico:
originalna slika quadro originale, autentico

3. (prvoten, prvi) originale; originario:
originalno besedilo je bilo nepopravljivo poškodovano il testo originario è stato irrimediabilmente danneggiato

palimpsēstos -ī, m (gr. παλίμψηστος) palimpsést = znova spraskan (ostrgan) pergament, s katerega so z votličem spraskali prvotno besedilo, da je bil znova uporaben za pisanje: Cat., Ci. ep.

patter¹ [pǽtə] samostalnik
žargon latovščina
sleng blebetanje

patter song popevka (pri kateri se besedilo izdrdra)

pes|em¹ [é] ženski spol (-mi …)

1. zapeta, za petje: das Lied (tudi glasba), (samospev) das Lied, die Liedform
glasba pesem brez besed Lied ohne Worte
(borbena Kampflied, božična Weihnachtslied, cerkvena Kirchenlied, domačijska Heimatlied, ljubezenska Liebeslied, ljudska/narodna Volkslied, lovska Jägerlied, Jagdlied, mornarska Seemannslied, iz pesmarice Gesangbuchlied, predic Spinnerlied, za otroke Kinderlied, šaljiva Scherzlied, študentovska Studentenlied, umetna Kunstlied, vagantska Vagantenlied, vojaška Soldatenlied, religija vstopna Eingangslied, zahvalna Danklied)
pesmi množina die Lieder, das Liedgut
sejmarske pesmi množina der Bänkelsang
kot pesem liedhaft
… pesmi Lied-, Lieder-
(besedilo der Liedtext, rokopis die Liederhandschrift, večer der Liederabend, zbirka die Liedersammlung, der Liederschatz)
s pesmijo se boriti proti strahu ipd.: ansingen gegen

2. (petje) der Gesang
|
figurativno stara pesem eine alte Geschichte, das alte Lied
vedno ista pesem immer wieder das alte Lied

podlágati (-am) | podložíti (-ím) imperf., perf.

1. mettere sotto; puntellare, inzeppare:
podložiti mizo inzeppare il tavolo

2. mettere a covare (le uova)

3. obl. foderare, imbottire:
podložiti obleko foderare un abito
podložiti obleko s platnom intelare il vestito

4. film., rad.
podlagati besedilo munire il testo di colonna sonora, accompagnare il testo con la colonna sonora, con la musica di sottofondo, con il commento musicale
pren. dobro koga podložiti dare a uno una buona base materiale

podnasloviti glagol
1. (dati delu ime) ▸ alcímmel ellátOkroglo mizo so podnaslovili Vpliv reforme na študente. ▸ A kerekasztal-beszélgetés alcíme: A reform hatása a hallgatókra.
Francoski avotor je knjigo podnaslovil: Knjiga o branju. ▸ A francia szerzők a könyvet a Könyv az olvasásról alcímmel látták el.

2. (o prevodu) ▸ feliratoz
V vsem tem času se je zgodilo veliko filmov. Nekaj sem jih prevedla, še več samo podnaslovila. ▸ Ez alatt az idő alatt számos film keletkezett. Néhányat lefordítottam, a többségét viszont csak feliratoztam.
Nagrajeni film na stroške evropskega parlamenta podnaslovijo v vseh 23 jezikov EU. ▸ A díjazott filmet az EU mind a 23 nyelvén feliratozzák az Európai Parlament költségén.

3. (dodati oznako) ▸ titulál
Bernhard je dramo podnaslovil kot komedijo o nemški duši. ▸ Bernhard a drámát a német lélekről szóló komédiának nevezte.
Mikeln je svoje gledališko besedilo podnaslovil kot ljudsko igro v treh dejanjih. ▸ Mikeln a színházi szövegét háromfelvonásos népszínműnek titulálta.

politesse [pɔlitɛs] féminin vljudnost, ustrežljivost; olika; vieilli rahločutnost

formule féminin de politesse vljudnostna formula (besedilo)
faire une visite de politesse à quelqu'un napraviti vljudnostni obisk pri kom
brûler la politesse nenadoma oditi brez poslovitve, ne priti na dogovorjeni sestanek

pomanjkljív défectueux, insuffisant, imparfait

pomanjkljivo besedilo texte moški spol défectueux
pomanjkljiva embalaža vice moški spol d'emballage
pomanjkljiva prehrana nutrition ženski spol insuffisante, carence ženski spol alimentaire

popáčiti (dejstva, resnico) altérer, dénaturer, flétrir, mutiler, défigurer, déformer ; (podpis, dokument) falsifier, contrefaire, fausser ; (moralno) corrompre, dépraver, adultérer, pervertir ; (sleparsko) truquer, estropier, déguiser, maquiller, travestir, sophistiquer, massacrer ; (smisel) forcer

popačiti besedo estropier un mot
popačiti besede dénaturer les paroles
popačiti besedilo altérer (ali estropier, massacrer, falsifier) un texte
popačiti dejstva déformer les faits
popačiti svoj glas contrefaire (ali déguiser) sa voix
popačiti karte truquer les cartes
popačiti svojo pisavo déguiser son écriture
popačiti pomen, smisel besede forcer le sens d'un mot
popačiti resnico défigurer (ali mutiler, fausser, maquiller) la vérité
popačiti rezultat fausser un résultat
popačiti smisel zakona fausser le sens de la loi