Franja

noceō -ēre -cuī -citum (sor. z necāre; gl. nex)

I. intr.

1. škoditi, škodovati, oškodovati koga, povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu škodo, storiti, prizade(ja)ti komu kaj hudega, kaj žalega, spraviti (spravljati) koga v nesrečo, biti škodljiv, biti neugoden, predstavljati oviro (naspr. prodesse); abs.: arma esse alia ad tegendum, alia ad nocendum Ci., sublato iure nocendi N. žaljenja, alieni nocendi locum dare N. komu pokazati (svojo) slabost, nocendi artes, tempus nocendi V., ne sit vis magna nocendi O., nocendo prosum O., prodesse enim eos (sc. daemonas) putant, cum nocere desinunt, qui nihil aliud possunt quam nocere Lact., nocendi acerbitate conflagrans Amm. strastno škodoželjen; o stvareh: inguen ne existat, papulae, tama, ne boa noxit (gl. opombo) Luc. ap. Fest., ne fluctus, ne vadus, ne piscis aliquā noxit Poeta ap. Fr., prohibet nocere venenum quod tibi datur S. fr., qui (sc. venti) si humidi nocent Vitr., quae nocuere sequar, fugiam quae profore credam H., in corporibus aequis … nihil quod nociturum est medici relinquunt Cu., hic (sc. homo) prodesse vult, illa (sc. ira) nocere Sen. ph., ferox impatiensque natura irritamenta nociturae libertatis evitet Sen. ph.; z dat.: iuro … me nociturum nemini Pl. iura te non nociturum esse homini de hac re nemini Pl., Iuppiter nimio calore hominibus nocet Ci., ut non liceat sui commodi causā nocere alteri Ci., se nociturum (sc. esse) nemini C., supplicibus deorum nocere N. lotiti se jih, qui eorum cuiquam nocuerit L.; z abl.: feminas omnes ubique visu nocere, quae duplices pupillas habeant Ci. ap. Plin., persona … exemplo nocet Vell.; z abl. in dat.: nec (sc. rex) alio loco (z bivanjem kje drugje) disciplinae militari magis nocuit Cu.; z dat. (o stvareh): Val. Max., nocent et frugibus umbrae V., haec nocuere mihi O., maior sum quam cui possit fortuna nocere O., ei materiae nec caries nec tempestas nec vetustas potest nocere Vitr., ne conspectae opes vitae nocerent Iust.; z dat. in abl.: neque enim his (sc. navibus) nostrae (sc. naves) rostro nocere poterant C.; (le enkrat) z adversus: quod adversus eum non nocuit Ulp. (Dig.); z notranjim obj.: si servus noxam nocuit Tab. XII če je suženj prizadejal kako škodo, če je suženj kaj zagrešil, ob eam rem noxam nocuerunt L. (stalno fecijalsko besedilo) so se pregrešili, noxiam nocere Iulianus ap. G. (Dig.); z acc. pron. n.: si uredo aut grando cuippiam nocuit Ci., ne quid sibi ne rei publicae nocere posset Ci., nihil iis nocituros hostes C., nihilum nocere lagoenis H. prizanašati steklenicam = zmerno piti, quam metui, ne quid Libyae tibi regna nocerent V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis V.; s subjektnim inf.: quid temptare nocebit? O. kaj bi lahko poskus škodil?; s subjektnim ACI: nocet esse deum O. na svojo škodo sem bog, nocet esse sororem O.; v pass. brezos.: Vitr., Sen. ph., neque diem decet me morari neque nocti nocerier (= noceri) Pl., ut ne cui noceatur Ci., mihi quidem ipsi nihil ab istis iam noceri potest Ci., ne quid eis noceatur C., relinquebatur ut neque longius ab agmine legionum discedi Caesar pateretur et tantum in agris vastandis incendiisque faciendis hostibus noceretur C., providebatur, ut potius in nocendo aliquid praetermitteretur quam cum aliquo militum detrimento noceretur C. da bi raje sovražniku delali manj škode kot pa mu … škodili, rostro enim noceri non posse cognoverant C., ipsi vero nihil nocitum iri C. njemu samemu pa res ne bo storjeno nič žalega, quibus haut multo secus quam ferro noceri poterat S. fr., noceri enim ei, cui hac lege non liceat L., quatenus exemplo non nocebatur Vell.

2. biti v napoto (za napoto), delati napoto, napotovati čemu, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati) kaj: turba nocet iactis telis O., si modo sic faciat, ut lumini noceat Ulp. (Dig.). —

II. trans. oškodovati koga, (po)kvariti kaj, škoditi (škodovati) komu, čemu; v act. le pri poznejših piscih: ut, quod tibi prodest, adversarium noceat Veg., iudica, domine, nocentes me Vulg., si quid voluerit eos nocere It., pogosteje v (osebnem) pass. noceor = trpim (utrpevam) škodo, stori se mi kaj žalega: larix ab (zaradi) suci vehementi amaritudine ab carie aut tinea non nocetur Vitr., neque a tempestatibus neque ab ignis vehementia nocentur Vitr., itaque cum non solum non noceretur, verum etiam quarundam uberibus aleretur, ad ultimum in Oceanum abici iussit Iust., aequum non est nos noceri hoc, quod … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pr. nocēns -entis

1. škodljiv, kvaren, slab: a caulibus … ut a pestiferis et nocentibus (sc. vites) refugere dicuntur Ci., edit cicutis alium nocentius H., nocens ferrum ferroque nocentius aurum O.; adv. nocenter škodljivo, kvarno, v škodo: Tert., magisque nocenter indolescit (sc. abscessus) Cels., robusta crura nec longa sed infestis velut sudibus nocenter armata Col.

2. (kakega hudodelstva) kriv, obtežen s krivdo, hudodelski, hudodelen, zločinski, od tod tudi kazniv (naspr. innocens, innoxius): reus n. Ci. idr., homo Cels., femina Ps.-Q., fac moriendo Antonium nocentiorem Sen. rh., ne nocentiores vos faciat T., in hac libidine hominum nocentissimorum Ci., homo sceleratissimus et nocentissimus Ci., nocentissimus senex Ps.-Q.; kot subst. nocēns -entis, m krivec, hudodelec, hudodelnik, zločinec: nocentem et nefarium impiumque defendere Ci., dolore et cruciatu nocentis suum dolorem lenire Ci.; v pl.: Sen. rh., meritā caede nocentum (gl. opombo) O., nocentissimi Sen. ph. največi hudodelci, največji zločinci.

3. brezbožen, zanikrn, malovreden: se avarissimi hominis cupiditati satis facere posse, nocentissimae (po novejših izdajah nocentissimi) victoriae non posse Ci., nocentissimi mores Q.

Opomba: Star. cj. pf. noxit (= nocuerit): Luc. ap. Fest., Poeta ap. Fr.; inf. pass. nocerier: Pl. — Gen. pl. pt. pr. nocentium: Corn., pesn. tudi nocentum: O.

okŕniti diminuer, réduire; mutiler, amputer

okrniti zaloge diminuer (ali réduire) les stocks
okrniti besedilo mutiler (ali amputer) un texte
duševno okrniti človeka (figurativno) mutiler psychiquement un homme

óperen opera; operatic

óperno besedilo libretto
óperna glasba operatic music
óperno gledališče opera house
óperno kukalo opera glass (ali opera glasses pl)
óperni pevec opera singer, operatic singer
óperna pevka opera singer (ali songstress)
óperna loža opera box
óperna predstava operatic performance
óperna sezona season of opera, opera season

óperen d'opéra; lyrique

operna arija (grand) air moški spol d'opéra
operno besedilo livret moški spol d'opéra
operna hiša Opéra moški spol, théâtre moški spol lyrique
operno kukalo jumelles ženski spol množine (de théâtre), lorgnette ženski spol (de spectacle)
operni pevec chanteur moški spol d'opéra
operna pevka chanteuse ženski spol d'opéra, cantatrice ženski spol (d'opéra)
operni ples bal moški spol de l'Opéra
operni zbor, ansambel troupe ženski spol de l'Opéra

óperen de ópera

operna arija (glasba) aria f (música f) de ópera
operno besedilo libreto m (de la ópera)
operna hiša (teatro m de) la Opera
operen kukalo gemelos m pl de teatro
operni pevec, operna pevka cantante m/f de ópera

operni libreto stalna zveza
umetnost (besedilo) ▸ operalibrettó

original moški spol (-a …) das Original (tudi figurativno), (izvirnik) die Urschrift, Erstschrift; matematika (praslika) das Urbild
original zastavnice der Originalpfandschein
besedilo originala der Originaltext
jezik originala die Originalsprache
enak originalu originalgleich
zvest originalu originalgetreu

originálen (-lna -o) adj.

1. originale:
originalna izdaja edizione originale

2. (pristen) originale; autentico:
originalna slika quadro originale, autentico

3. (prvoten, prvi) originale; originario:
originalno besedilo je bilo nepopravljivo poškodovano il testo originario è stato irrimediabilmente danneggiato

palimpsēstos -ī, m (gr. παλίμψηστος) palimpsést = znova spraskan (ostrgan) pergament, s katerega so z votličem spraskali prvotno besedilo, da je bil znova uporaben za pisanje: Cat., Ci. ep.

patter¹ [pǽtə] samostalnik
žargon latovščina
sleng blebetanje

patter song popevka (pri kateri se besedilo izdrdra)

pes|em¹ [é] ženski spol (-mi …)

1. zapeta, za petje: das Lied (tudi glasba), (samospev) das Lied, die Liedform
glasba pesem brez besed Lied ohne Worte
(borbena Kampflied, božična Weihnachtslied, cerkvena Kirchenlied, domačijska Heimatlied, ljubezenska Liebeslied, ljudska/narodna Volkslied, lovska Jägerlied, Jagdlied, mornarska Seemannslied, iz pesmarice Gesangbuchlied, predic Spinnerlied, za otroke Kinderlied, šaljiva Scherzlied, študentovska Studentenlied, umetna Kunstlied, vagantska Vagantenlied, vojaška Soldatenlied, religija vstopna Eingangslied, zahvalna Danklied)
pesmi množina die Lieder, das Liedgut
sejmarske pesmi množina der Bänkelsang
kot pesem liedhaft
… pesmi Lied-, Lieder-
(besedilo der Liedtext, rokopis die Liederhandschrift, večer der Liederabend, zbirka die Liedersammlung, der Liederschatz)
s pesmijo se boriti proti strahu ipd.: ansingen gegen

2. (petje) der Gesang
|
figurativno stara pesem eine alte Geschichte, das alte Lied
vedno ista pesem immer wieder das alte Lied

podlágati (-am) | podložíti (-ím) imperf., perf.

1. mettere sotto; puntellare, inzeppare:
podložiti mizo inzeppare il tavolo

2. mettere a covare (le uova)

3. obl. foderare, imbottire:
podložiti obleko foderare un abito
podložiti obleko s platnom intelare il vestito

4. film., rad.
podlagati besedilo munire il testo di colonna sonora, accompagnare il testo con la colonna sonora, con la musica di sottofondo, con il commento musicale
pren. dobro koga podložiti dare a uno una buona base materiale

podnasloviti glagol
1. (dati delu ime) ▸ alcímmel ellátOkroglo mizo so podnaslovili Vpliv reforme na študente. ▸ A kerekasztal-beszélgetés alcíme: A reform hatása a hallgatókra.
Francoski avotor je knjigo podnaslovil: Knjiga o branju. ▸ A francia szerzők a könyvet a Könyv az olvasásról alcímmel látták el.

2. (o prevodu) ▸ feliratoz
V vsem tem času se je zgodilo veliko filmov. Nekaj sem jih prevedla, še več samo podnaslovila. ▸ Ez alatt az idő alatt számos film keletkezett. Néhányat lefordítottam, a többségét viszont csak feliratoztam.
Nagrajeni film na stroške evropskega parlamenta podnaslovijo v vseh 23 jezikov EU. ▸ A díjazott filmet az EU mind a 23 nyelvén feliratozzák az Európai Parlament költségén.

3. (dodati oznako) ▸ titulál
Bernhard je dramo podnaslovil kot komedijo o nemški duši. ▸ Bernhard a drámát a német lélekről szóló komédiának nevezte.
Mikeln je svoje gledališko besedilo podnaslovil kot ljudsko igro v treh dejanjih. ▸ Mikeln a színházi szövegét háromfelvonásos népszínműnek titulálta.

politesse [pɔlitɛs] féminin vljudnost, ustrežljivost; olika; vieilli rahločutnost

formule féminin de politesse vljudnostna formula (besedilo)
faire une visite de politesse à quelqu'un napraviti vljudnostni obisk pri kom
brûler la politesse nenadoma oditi brez poslovitve, ne priti na dogovorjeni sestanek

pomanjkljív défectueux, insuffisant, imparfait

pomanjkljivo besedilo texte moški spol défectueux
pomanjkljiva embalaža vice moški spol d'emballage
pomanjkljiva prehrana nutrition ženski spol insuffisante, carence ženski spol alimentaire

popáčiti (dejstva, resnico) altérer, dénaturer, flétrir, mutiler, défigurer, déformer ; (podpis, dokument) falsifier, contrefaire, fausser ; (moralno) corrompre, dépraver, adultérer, pervertir ; (sleparsko) truquer, estropier, déguiser, maquiller, travestir, sophistiquer, massacrer ; (smisel) forcer

popačiti besedo estropier un mot
popačiti besede dénaturer les paroles
popačiti besedilo altérer (ali estropier, massacrer, falsifier) un texte
popačiti dejstva déformer les faits
popačiti svoj glas contrefaire (ali déguiser) sa voix
popačiti karte truquer les cartes
popačiti svojo pisavo déguiser son écriture
popačiti pomen, smisel besede forcer le sens d'un mot
popačiti resnico défigurer (ali mutiler, fausser, maquiller) la vérité
popačiti rezultat fausser un résultat
popačiti smisel zakona fausser le sens de la loi

popóln entier, complet, intact, total, intégral, plénier ; (dovršen) parfait, achevé, accompli, sans partage ; familiarno pommé, consommé, absolu , figurativno plein

popoln bedak un parfait imbécile
popolno besedilo texte intégral
popoln naslov adresse ženski spol complète
popoln odpustek (religija) indulgence ženski spol plénière
popoln počitek repos moški spol absolu
popolna razprodaja vente ženski spol totale
popolna sreča bonheur moški spol parfait
uživati popolno srečo v ljubezni filer le parfait amour

popráviti réparer, restaurer, arranger, remettre en état, raccommoder, refaire, rétablir , figurativno remplacer ; (obleko na sebi) (r)ajuster ; (napako) corriger, rectifier , (delno) retoucher ; (grobo) retaper, réviser , familiarno rafistoler , figurativno ravauder ; figurativno redresser, amender, affiner

popraviti se (zdravstveno) se rétablir, se remettre; (učenec) s'amender, se corriger; reprendre, se redresser
popraviti avto v okvari réparer une voiture en panne
popraviti star avtomobil, podrto hišo retaper une vieille voiture, une maison délabrée
popraviti besedilo, račun rectifier un texte, un compte
popraviti izgubo réparer une perte
popraviti knjigo retoucher à un livre
popraviti nalogo corriger un devoir
popraviti napako corriger (ali réparer) une faute
popraviti plače rajuster (ali réajuster) les salaires
popraviti svoj položaj améliorer sa situation
popraviti svojo sodbo corriger un jugement
popraviti streljanje (vojaško) rajuster le tir
popraviti škodo réparer un dommage
popraviti telefonske komunikacije rétablir les communications téléphoniques
popraviti zamudo rattraper un retard
popraviti si (obleko, pričesko) s'arranger (son vêtement, sa coiffure)
popraviti si očala se rajuster les lunettes
delno popraviti konfekcijske hlače retoucher un pantalon
vreme se je popravilo le temps s'est rétabli (ali remis au beau)
zdravje se mu je popravilo sa santé s'est améliorée
napaka, ki se da popraviti erreur ženski spol rectifiable (ali réparable)

popráviti (-im) | poprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. riparare, (r)accomodare, aggiustare, racconciare; riattare, restaurare:
popraviti čevlje riparare le scarpe
popraviti hišo riattare la casa
popraviti cesto racconciare una strada
popraviti obleko accomodare un vestito
popraviti uro aggiustare l'orologio
popraviti krivico riparare un'ingiustizia

2. migliorare; correggere, rettificare, emendare; ripurgare, ripulire, ritoccare:
popraviti besedilo emendare, ripurgare il testo
popraviti risbo ritoccare il disegno
šport. popraviti čas, rekord migliorare i tempi, un record
navt. popraviti kurz correggere la rotta
popraviti videz guadagnare nell'aspetto, migliorare l'aspetto

B) popráviti se (-im se) | poprávljati se (-am se) perf., imperf., refl.

1. riaversi, rimettersi; ekst. (r)ingrassare:
bolnik se že popravlja il malato si sta rimettendo

2. ekst. migliorare; emendarsi, correggersi:
pijanec se težko popravi l'ubriaco si corregge difficilmente

C) popráviti si (-im si) perf., refl. rifarsi:
popraviti si okus rifarsi la bocca

prae-eō -īre (-īvī in) -iī -ītum -itūrus (prae in īre)

1. spredaj, naprej, pred kom (hod)iti: Varr., novi praeeunt fasces O., praeeunte carinā V., consulibus lictores praeeunt L., Laevinus Romam praeivit L.; trans.: p. aliquem per avia T.; pren.: naturā ipsā praeeunte Ci. prednjačiti, pot kazati, famam sui T. prehiteti.

2. metaf.
a) (kot relig. in publ. t.t.) narekovati kako besedilo: Suet. idr., praei verbis, quid vis Pl., vota, alicui preces Cu., carmen L., sacramentum T. besedilo prisege, prisežne besede, prisežni obrazec, coactus pontifex verba (posvečevalno besedilo, besedilo posvetitve) praeire L.; abs.: aliquo praeeunte L., Cu., Plin. iun., de scripto praeire Plin., duumviris praeeuntibus L., nī mihi praeeatis Ci.
b) komu, pred kom reči (govoriti, praviti, povedati), (pre)brati, (pre)čitati, (za)peti, (za)igrati, (za)svirati: ut vobis voce praeirent, quid iudicaretis Ci., praeire legentibus Q., tibium Graccho praeisse ac praemonstrasse modulos Gell.
c) odrediti (odrejati), zapoved(ov)ati, vele(va)ti, ukaz(ov)ati, predpis(ov)ati, napotíti (napotováti), da(ja)ti navodila: omnia, ut decemviri praeierunt, facta L., praeire alicui de omni officio iudicis Gell.