Franja

Zadetki iskanja

  • whiten [wáitn] prehodni glagol
    beliti, pobeliti, obeliti
    neprehodni glagol
    postati bel ali siv; osiveti; pobeliti se; pobledeti
  • zakúhati (-am)

    A) perf.

    1. cuocere, far bollire (dentro)

    2. žarg. avt. surriscaldare

    3. pren. scaldarsi; andare in bestia

    4. pren. scoppiare (rabbia e sim.)

    5. (zakuhati jo komu) cacciare qcn. in un bel guaio; giocare un bel tiro a qcn.; provocare (una rissa)

    B) zakúhati se (-am se) perf. refl. (nastati, razviti se) nascere, insorgere (difficoltà, complicazioni)
  • белеть postajati bel, beliti se; (brezos.) svitati se; beliti se, bledeti
  • белеться postajati bel, beliti se; (brezos.) svitati se; beliti se, bledeti
  • белоснежный snežno bel
  • лилейный lilijev, bel kot lilija
  • побелеть postati bel; prebledeti
  • сайка f bel kruhek, zemlja
  • серебристый srebrnat, srebrno bel;
    с. тополь bela jagned
  • adocchiare v. tr. (pres. adōcchio)

    1. ogledovati, poželjivo gledati:
    adocchiare un bel vestito nella vetrina poželjivo gledati lepo obleko v izložbi

    2. opaziti, zagledati:
    il poliziotto l'aveva subito adocchiato policaj ga je takoj opazil
  • âge [ɑž] masculin (življenjska) starost; vek, doba

    à l'âge de 40 ans v starosti 40 let
    à mon âge v, pri moji starosti
    à notre âge v našem času, dandanes
    à la fleur de l'âge v najboljših letih
    d'âge scolaire v starosti šolske obveznosti
    d'un certain âge, entre deux âges (že) starejši, ne več mlad
    hors d'âge zastarel
    le bel âge mladost
    bas, jeune âge otroška, mlada leta
    grand âge visoka starost
    Moyen Age srednji vek
    président masculin d'âge starostni predsednik
    retour d'âge, âge critique, âge climactérique kritična leta, klimakterij, mena
    âge ingrat, âge des folies nora, nerodna leta
    âge limite starostna meja
    âge moyen poprečna starost
    âge mûr, viril zrela, moška leta
    âge nubile za možitev godna starost
    âge d'or, d'argent, de bronze, de fer, de pierre zlata, srebrna, bronasta, železna, kamena doba
    âge de puberté pubertetna doba
    âge de raison leta pameti (od 7. leta naprej)
    quel âge avez-vous? koliko ste stari?
    avoir passé l'âge de biti prestar za
    cacher son âge skrivati svoja leta, svojo starost
    il est de mon âge mojih let je, enako sva stara
    être d'âge à, en âge à biti v pravi starosti za
    il faut être de son âge treba je biti sodoben
    être du même âge biti istih let, iste starosti
    être avancé en âge biti že v letih
    il est vieux avant l'âge zgodaj se je postaral
    être atteint par la limite d'âge doseči starostno mejo
    être entre deux âges biti v srednjih letih
    quel âge lui donnez-vous? za koliko starega ga imate?
    il ne paraît pas son âge ne kaže svojih let
    il porte son âge videti je starejši, kot je v resnici
    il fait plus jeune que son âge videti je mlajši, kot je v resnici
    prendre de l'âge starati se
  • alabáster albâtre moški spol

    bel(a) kakor alabaster blanc(he) comme (de) l'albâtre
  • albicērātus (albicērus) 3: Plin. ali albicēris -e: Ca., Varr. (albus in cera) voščeno bel = belkasto rumen.
  • albineus 3 (albus) bel, belkast: Pall.
  • ampo moški spol bleščeča belina; snežinka

    como el ampo de la nieve snežno bel
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • aphrodīsiaca -ae, f (gr. ἀφροδισιακή) afrodiziak, nam neznan rdečkasto bel dragulj: Plin.
  • ash2 [æš]
    (tudi množina) pepel; posmrtni ostanki; ruševine

    to lay in ashes, to reduce to ashes popolnoma požgati, upepeliti
    pale as ashes bel ko mrtvaški prt
    Ash Wednesday pepelnična sreda
    to turn into dust and ashes upepeliti; figurativno izjaloviti se
    to repent (ali mourn) in sack-cloth and ashes spokoriti se
    šport to bring back the ashes maščevati se za poraz
    peace be to his ashes! naj počiva v miru!
  • b s neskl., druga črka latinične abecede ter druga črka cirilske in glagolske azbuke; malo b, veliko B; črka b ali B označuje, da je nekaj drugo po vrsti: razred b, tačka b, hotel kategorije B; abonma reda B; vitamin B; v algebri znamenje za splošno število (b), v geometriji znamenje za daljico (b) in točko B lika ter stranico (b), v glasbi pomeni ton b za polton znižani ton h; B-dur, b-mol; v šahu b-linija; v fiz. znamenje za bel, v kem. simbol za element bor (B)
  • baffo m

    1. (zlasti v pl.) brk:
    un bel paio di baffi lepi brki
    ridere sotto i baffi smejati se v brk, v pest
    torta da leccarsi i baffi torta, da si prste oblizneš
    mi fa un baffo pog. me ne briga

    2. pren.
    coi baffi pog. imeniten, odličen, prima (oseba, stvar)
    è un maestro coi baffi to je učitelj pa pol, ta učitelj je kaveljc

    3. (zlasti v pl.) brki (pri živalih):
    i baffi del gatto mačji brki

    4. pren. ekst. packa, madež:
    fare baffi con l'inchiostro delati packe s črnilom