Franja

rìt (ríti) f

1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

3. nareč. (ritnica) chiappa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
vzdigniti rit levare le chiappe
vse prinesti k riti imbeccare qcn.
pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
dobiti jih po riti prenderle
kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
piši me v rit e chi se ne frega!
na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere

rítka (-e) f pog. (zadnjica) sederino, culetto, popò:
bati se za svojo ritko temere di perdere la propria carica
če ne boš priden, jih dobiš po ritki se non stai buono, le prendi

scare [skɛ́ə]

1. samostalnik
(paničen) strah, preplah, panika; preplašenost; senzacionalen naslov v časopisu

war scare vojna psihoza
a scare on the Stock Exchange panika na borzi
you gave me a scare pošteno ste me prestrašili
to throw a scare into s.o. prestrašiti koga

2. prehodni glagol
prestrašiti, preplašiti; splašiti (ptice)

to be scared of s.th. bati se česa
to be scared stiff biti trd od strahu
to scare the pants off sleng prestrašiti
to scare away preplašiti, razplašiti, pregnati
to scare up, to scare out preplašiti; pogovorno zbrati skupaj (denar ipd.)
neprehodni glagol
ustrašiti se, prestrašiti se

he does not scare easily njega ne uženeš (tako) lahkó v kozji rog

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

sénca (-e) f

1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar

5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

7. num. ombratura, ombreggiatura

8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni

sentire

A) v. tr. (pres. sēnto)

1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati

3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se

6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost

shy¹ [šái]

1. pridevnik (shyly prislov)
plah, plašen, plašljiv, boječ; zadržan, rezerviran, sumničav, oprezen; (žival, rastlina) kržljav, zaostal; skrit, ki ga je težko najti (kraj)
pogovorno dvoumen, sumljiv, na slabem glasu
ameriško, sleng ki je izgubil, brez
ameriško reven (of z)

shy of money ameriško, sleng na trdem z denarjem
I am shy a dollar ameriško, sleng sem ob dolar
a shy place zloglasen kraj
this tree is a shy bearer to drevo slabó rodi
to be shy of s.o. iti komu s pota, izogibati se koga
to be (to look) shy on (at) z nezaupanjem gledati na
to be shy of s.th. bati se česa, izmikati se čemu, izogibati se česa
to be shy of doing s.th. oprezno, z oklevanjem kaj narediti
once bit twice shy kdor se enkrat opari, še se mrzle vode boji

2. samostalnik
plašljivost (konja)

3. neprehodni glagol
plašiti se, odskočiti (o konju)
figurativno umakniti se nazaj, ustrašiti se

to shy at s.th. bati se česa, oplašiti se, ustrašiti se česa
to shy off preplašiti

sistō -ere, stitī in (redko) stetī, statum (reduplicirani stō -āre; prim. skr. tiṣṭhati stoji, ἵστημι iz *σίστημι, umbr. sistu)

I. trans.

1. koga ali kaj kam postaviti (postavljati), pripeljati kam, voditi, privesti (privajati): ego iam illam huc tibi sistam in viam Pl., capite (na glavo) sistebas cadum Pl., totam aciem in litore sistit V., tertia lux classem Cretaeis sistet in oris V., tutum patrio te limine sistam V., tramite facili vos sistam V., monstrum infelix sacrata sistimus arce V., quam (sc. suem) … cum grege sistit ad aram V., victima … sistitur ante aras O., ripa sistetur in illa haec O., post haec caelatus sistitur crater O., cohortes expeditas super caput hostium sistit T., huc siste sororem V. sem pripelji (privedi); pesn.: iaculum clamanti sistit in ore V. ali dextroque in lumine sistit spicula Sil. zažene, potisne, porine.

2. occ.
a) kaj postaviti (postavljati) = (z)graditi, narediti (delati), napraviti (napravljati): haruspices monuere, ut … templum isdem vestigiis sisteretur T., cum divus Augustus sibi atque urbi Romae templum … sisti non prohibuisset T., Tomae tropaea de Parthis arcusque … sistebantur T., Tigellinum et Nervam ita extollens, ut … apud Palatium effigies eorum sisteret T.
b) kot jur. t.t. aliquem sistere koga ob določenem roku postaviti (postavljati) pred sodnika, (pri)peljati pred sodnika; se sistere ali med. sisti ob določenem roku postaviti se pred sodnika, priti pred sodnika: Icti., promisimus hunc hodie sistere Pl., sisto ego tibi me Pl., vas factus est alter eius sistendi Ci., ut Quinctium sisti Alfenus promitteret Ci., ducat puellam sistendamque in adventum eius promittat L., si servum sistere quidem promisimus … et liber factus sistatur Dig., si status non esset Dig.; tako tudi vadimonium sistere = se vadimonio dato sistere zaradi danega poroštva postaviti se (priti, stopiti) ob (določenem) roku pred sodnika: quid si vadimonium capite obvoluto stitisses? Ca. ap. Gell., venit Romam Quinctius, vadimonium sistit Ci., ipse … Fulviae … tantā diligentiā officium suum praestitit, ut nullum illa stiterit vadimonium sine Attico N.; metaf. sistere se (alicui) priti h komu, znajti se pri kom, pojaviti se pri kom: des operam, ut te sistas Ci. ep., te vegetum nobis in Graecia siste Ci. ep.
c) pren. aliquem (aliquid) salvum ali sanum sistere koga (kaj) postaviti (spraviti) v zdravo stanje = koga (kaj) (p)ozdraviti: ego vos salvas sistam Pl., cum diis bene volentibus operā tuā sistas hunc nobis sanum atque validum quam citissime Gell.; v pass. z dvojnim nom.: omnia ut † quicquid infuere ita salva sistentur tibi Pl.

3. ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), zastaviti (zastavljati) (komu) kaj, (u)držati, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) koga, kaj, preprečiti (preprečevati) (komu) kaj, onemogočiti (onemogočati) koga, kaj, komu kaj: Samnitem, legiones, impetum L., aliquem ense, hastā Sil., equos biiugis V., fugam L., Cu., gradum Cu., V., Pr. ali pedem O. obstati, aquam fluviis V. flumina, freta O., sanguinem Plin., T., menses abundantes (sc. feminarum) Plin., alvum Plin. ali ventrem Mart. ustaviti drisko, ventum Plin. iun.; hic dea se sistit V. obstane, obstoji, non prius se ab effuso cursu sistunt, quam in conspectu Praeneste fuit L. ne nehajo prej teči; metaf. ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati, konč(ev)ati, dokonč(ev)ati, dovršiti (dovrševati), (pre)nehati: labores, opus, bellum, certamina, modum O., populationem T., qui (sc. latex) potus dubium sistat alatne sitim O. ali ugasi ali … , sistere querellas O. nehati tožiti, lacrimas O. nehati jokati, solziti se, fletum O. nehati jokati, metum O. nehati se bati, ne bati se več, minas O. nehati groziti (pretiti), ignem T. ugasiti, pogasiti, mentem Sil., statis iam militum odiis T. ko se je bilo … že poleglo.
a) trdno ali v prejšnje stanje postaviti (postavljati), vrniti (vračati), spraviti (spravljati), utrditi (utrjati, utrjevati), popraviti (popravljati): carnes eius cum absinthio ac sale dentium dolorem tollunt, sucus vero cum aceto calefactus mobiles sistit Plin., s. ruinas Plin. iun.; pren. utrditi (utrjati, utrjevati), (o)krepiti (okrepljevati, okrepljati): civitatem consuetis remediis L., hic rem Romanam sistet V., animum in tranquillo et tuto sistere Pl.
b) ustanoviti (ustanavljati) = določiti (določati, določevati): P. F., sistere fana cum in urbe condenda dicitur significat loca in oppido futurorum fanorum constituere Fest.; poseb. pogosto adj. pt. pf. status 3
a) postavljen (npr. čas, dan, datum, rok), dan, določen, ustanovljen, dogovorjen, potrjen, gotov, rokoven, občasen (= občasno se ponavljajoč), stalen: dies Tab. XII ap. Ci. fr., Ca. ap. Fest., P. F., caerimoniae, sacrificia Ci. (prim.: status dies, qui iudicii causā est constitutus cum peregrino Fest., stata sacrificia sunt, quae certis diebus fieri debent Fest., sacra O., legem ferre … , ut ii ludi in perpetuum in statam diem voverentur L. na določen datum (rok), sacrificiis sollemnibus non dies magis stati quam loca sunt, in quibus fiant L., stato in eosdem dies mercatu T., temporibus statis Plin., T., quorum stata tempora flatus Lucan., stati flatus ventorum Sen. ph., stato mense Plin., statas febres arcere Plin.
b) metaf. someren, sorazmeren, proporcionalen, skladen: forma Enn. ap. Gell. —

II. intr.

1. kam stopiti, postaviti (postavljati) se, ustopiti (ustopati) se, kje stati: capite sistere in via Pl. stati na glavi, ore sistet Pl. postavil se bo na obraz = ležal bo na tleh, dixit et adversi contra stetit (= ἔστη) ora iuvenci V., sistere in aggere T., sistens tribunali celso Amm.

2. occ.
a) kot jur. t.t. ob določenem roku (datumu) postaviti se (priti, stopiti) pred sodnika: testificatur Quinctium non stitisse et se stitisse Ci., si reus dolo actoris non stiterit Dig.
b) ustaviti (ustavljati) se, ustaliti se, obstati, postati, pomuditi se, osta(ja)ti: nec quisquam … valet telis sistere contra V., solstitium, quod sol eo die sistere videbatur Varr., ab Epheso profectus primo ad Myonnesum stetit L., ubi steterint classes V., ubi sistere detur V. kjer bi se dalo ostati (= poči(va)ti), sistere legionem iubet T.; metaf. zasta(ja)ti: omnis stetit imo vulnere sanguis V., sistunt amnes V.

3. metaf. obdržati se, držati se, ohraniti (ohranjati, ohranjevati) se, še naprej obsta(ja)ti, imeti obstanek: rem publicam sistere negat posse, nisi ad equestrem ordinem iudicia referantur Ci.; pogosto brezos. non (nec, vix) sisti potest ni (in ni, komaj je) moč (mogoče, možno) dlje obstajati, (in) tako ne more (več) iti naprej, in tako ne more (več) biti, in tako ne gre (več) naprej: non sisti potest Pl., nec sisti posse, ni omnibus consulatur L., nec mediocribus remedii[s s]isti posse T., vix concordiā sisti posse L., omnes populi si pariter deficiant, sisti nullo modo posse Iust.; podobno: intra quietem et unctionem et cibum sistendum est Cels. držati se je treba … , ostati je treba pri …

sospettare

A) v. tr. (pres. sospētto)

1.
sospettare qcn. di qcs. sumničiti koga za kaj
sospettare qcs. posumiti kaj

2. verjeti, verovati; misliti, predstavljati si

B) v. intr.

1.
sospettare di qcn. sumničiti koga

2.
sospettare di qcn. ne zaupati komu, bati se koga:
sospettare di tutti ne zaupati nikomur

spotíka (-e) f pren. scandalo:
bati se zamere in spotike temere risentimenti e scandali
kamen spotike la pietra dello scandalo
biti spotika čemu essere di ostacolo a qcs.
govoriti brez spotike parlare speditamente

stehen (stand, gestanden) stati; Kleidung: pristajati, stati; (sich befinden, sein) im Winkel, auf Rot, auf einer Liste, auf dem Programm, günstig, in der Ecke, die Sonne am Himmel, auf einer Seite, am Beginn, vor dem Bankrott: biti (v kotu, na rdečem, na seznamu, na programu, ugoden, v kotu, sonce na nebu, na eni/čigavi strani, na začetku, pred bankrotom); Thermometer, Barometer: kazati; in der Zeitung, auf etwas eine Strafe usw.: biti zapisan, biti predpisan; am Fließband, am Herd, an der Maschine: delati (pri tekočem traku, pri stroju, pri štedilniku); geschrieben stehen biti zapisan, pisati (in der Zeitung steht es geschrieben: v časopisu piše) ; Getreide, Chancen usw.: gut/schlecht stehen dobro/slabo kazati; zu stehen kommen priti (untereinander: priti eden pod drugega) ; teuer zu stehen kommen drago stati; Modell stehen biti za model; Pate stehen biti za botra; Wache stehen biti na straži, stražiti; seinen Mann stehen izkazati se; einen stehen haben imeti erekcijo, er hat einen stehen stoji mu; stehen und fallen mit stati in pasti z; gut stehen mit biti v dobrih odnosih z; politisch usw. stehen imeti politično itd. stališče;
an: am Fließband, an der Maschine stehen delati pri tekočem traku, pri stroju; am Herd stehen biti kuharica/gospodinja;
auf: auf der Straße stehen biti brezposeln;
außer: außer Frage stehen ne biti vprašljiv;
bei: stehen bei jemandem biti odvisno od (koga);
bis: stehen bis zum Hals, Fenster usw.: segati do (vratu, oken itd.);
für: stehen für biti sinomim za, garantierend: biti porok za; stellvertretend: zastopati (koga), biti na mestu (koga), biti eden od;
hinter: stehen hinter jemandem drzati s (kom), podpirati (koga); im: im ... Winkel stehen mit opisovati ... kot z; im Briefwechsel stehen mit dopisovati si z; im Einklang stehen mit biti v skladu z; im Gesicht stehen biti zapisan na obrazu; im Verdacht stehen biti osumljen (česa);
in: in Arbeit/Lohn/Brot stehen bei biti v službi pri; in Ansehen stehen imeti ugled; in Blüte stehen biti v cvetu, biti razcveten; gut in Futter stehen biti dobro rejen; in Konkurrenz stehen tekmovati z, konkurirati z; nicht in meiner/seiner Macht stehen (ne) biti v moji/njegovi moči; in dem Ruf stehen biti na glasu; in Saft stehen biti v soku;
mit: stehen mit gut, schlecht usw.: biti na (dobrem, slabem itd.); wie steht es mit ...? kako je (kaj) z ...?; sich stehen mit gut/schlecht biti v (dobrih/slabih) odnosih z;
nach: der Kopf/der Sinn steht mir (nicht) nach... je/ni mi do ...; [Schiffahrt] Schifffahrt der Wind steht nach Norden veter piha proti (severu);
um: stehen um gut, schlecht: biti dobro/slabo z;
unter: unter Anklage stehen biti obtožen (česa); unter Drogen stehen biti drogiran; unter Druck stehen biti pod pritiskom; unter jemandes [Einfluß] Einfluss stehen biti pod (čigavim) vplivom; unter Vertrag stehen bei imeti pogodbo z; unter Zwang stehen biti pod prisilo;
vor: vor dem Nichts stehen biti pred bankrotom, propasti: ich stehe vor dem Nichts vse je propadlo;
zu: stehen zu einer Angelegenheit usw. imeti odnos do; stehen zu jemandem: ne zatajiti (koga), držati s (kom), podpirati (koga); stehen zu seinem Wort: ne zatajiti (besede), ne požreti (besede); zu Diensten stehen biti na razpolago; es steht zu befürchten, hoffen: bati se je, upati je;
zum: zum Verkauf stehen biti naprodaj;
zur: zur Abstimmung stehen glasuje se o; zur Auswahl stehen biti na izbiro; zur Verfügung stehen biti na razpolago; sich gut/schlecht stehen biti na dobrem/slabem

stik¹ moški spol (-a …)

1. (dotik) die Berührung, die Tuchfühlung, (navezava) der [Anschluß] Anschluss

2. der Kontakt (telesni Körperkontakt)
stiki množina Kontakte množina
|
navezovanje stikov die Fühlungnahme
ki ima težave pri navezovanju stikov kontaktgestört
negovanje stikov die Kontaktpflege
nezmožen/nesposoben za navezovanje stikov kontaktunfähig
nezmožnost navezovanja stikov die Kontaktunfähigkeit, omejena zmožnost: die Kontaktarmut
pomanjkanje stikov die Kontaktarmut
poskus navezave stika der Annäherungsversuch
prepoved/preprečitev stikov die Kontaktsperre
težava pri navezovanju stikov die Kontaktschwierigkeit
zavrtost v navezovanju stikov die Kontaktschwäche
zavrt v navezovanju stikov kontaktschwach
bati se stikov/izogibati se stikom kontaktscheu sein
navezati stike z in Verbindung treten mit, Kontakt aufnehmen mit
ki rad navezuje stike kontaktfreudig
ki nerad navezuje stike kontaktscheu, kontaktarm
odprtost za stike die Kontaktfähigkeit, Kontaktbereitschaft
odprt za stike kontaktfähig
pogrešati stike unter Kontaktmangel leiden
prekiniti stike z brechen mit, [Schluß] Schluss machen mit
priti v stik z in Berührung kommen mit
spraviti v stik z in Berührung bringen mit
stopiti v stik z/vzpostaviti stike z Kontakt aufnehmen mit, Kontakte herstellen mit
vzpostavljanje/navezovanje stika die Kontaktaufnahme
biti v stiku in Verbindung sein, Tuchfühlung haben mit, in Kontakt stehen mit
ostati v stik in Verbindung bleiben, (ne prekiniti pogovorov) im Gespräch bleiben, s stroko: die Fühlung nicht verlieren
v osebnem stiku von Mensch zu Mensch ➞ → stiki z javnostjo

stroš|ek [ó] moški spol (-ka …)

1. die Ausgabe, die Auslage, die Aufwendung, der Kostenpunkt (dodatni Nebenausgabe, sodni Gerichtsauslage)
posamezni strošek der Kostenpunkt, množina : Einzelkosten množina

2.
stroški množina Kosten množina, Unkosten, -kosten
(dejanski Ist-Kosten, dodatni Mehrkosten, fiksni Fixkosten, indirektni/posledični Folgekosten, investicijski Investitionskosten, kovni Prägekosten, osnovni/proizvodni Gestehungskosten, lastni Selbstkosten, materialni Materialkosten, Sachkosten, mezdni Lohnkosten, nabavni Anschaffungskosten, nadomestitveni Wiederbeschaffungskosten, obratovalni Betriebskosten, obratovalni za stanovanje Bewirtschaftungskosten, Nebenkosten, ocenjeni Normalkosten, pogrebni Begräbniskosten, Beerdigungskosten, poslovni Geschäftskosten, postranski Nebenkosten, potni Reisekosten, Wegekosten, pravdni [Prozeßkosten] Prozesskosten, prevozni Fahrtkosten, prodajni Vertriebskosten, proizvodni Erzeugungskosten, Herstellungskosten, Herstellkosten, Produktionskosten, reklamni Werbungskosten, Werbekosten, selitveni Umzugskosten, Übersiedlungskosten, skupni Gesamtkosten, Gemeinkosten, sodni Gerichtskosten, standardni Plankosten, Standardkosten, stranski Nebenkosten, dela Arbeitskosten, dostave Zustellungskosten, gospodinjstva Haushaltungskosten, gradnje Baukosten, izdelave Fertigungskosten, izvršbe Exekutionskosten, komunalne ureditve Erschließungskosten, neizkoriščene kapacitete Leerkosten, ogrevanja Heizkosten, prehrane Verpflegungskosten, po kosu Stückkosten, obnove Wiederinstandsetzungskosten, popravila Reparaturkosten, posojila Kreditkosten, razpošiljanja Versandkosten, razvoja Entwicklungskosten, reševalne akcije der Rettungsaufwand, Bergungskosten, skladiščenja Lagerkosten, stečajne mase Massekosten, tiskovni Druckkosten, transportni Beförderungskosten, Transportkosten, vzdrževalni Wartungskosten, Erhaltungskosten, Instandhaltungskosten, za otroka Unterhaltskosten, za osebje Personalkosten, za reprezentanco Repräsentationskosten, Repräsentationsaufwendungen, življenjski Unterhaltskosten, Lebenshaltungskosten)
prihranek pri stroških die Kosteneinsparung
pavšalni prispevek k stroškom der Pauschalkostenbeitrag
pribitki k stroškom der Kostenzuschlag
analiza stroškov in koristi die Kosten-Nutzen-Analyse
biti zavezan plačilu stroškov kostenpflichtig sein
delež stroškov der Kostenanteil
določitev stroškov der Kostenpunkt
kalkulacija stroškov die Kostenkalkulation
načrtovanje stroškov die Kostenplanung
povračilo stroškov die Vergütung
naraščanje stroškov der Kostendruck
obračun stroškov die Kostenrechnung, Kostenberechnung
ocena stroškov der Kostenüberschlag
povračilo stroškov die Aufwandsentschädigung, die Kostenvergütung, die Kostenerstattung, der Kostenersatz, die Unkostenerstattung
pravica do povračila stroškov der Kostenerstattungsanspruch, Kostenersatzanspruch
predračun stroškov der Kostenvoranschlag
razdelitev stroškov die Umlage von Kosten
struktura stroškov die Kostenstruktur, der Kostenaufbau
vzporejanje planskih in realnih stroškov der Soll-Ist-Vergleich
zavezanec plačila stroškov der Kostenpflichtige ( ein -r)
zgornja meja stroškov Vorgabekosten
znižanje stroškov die Kostenminderung, Kostendämpfung, Kostensenkung
zvišanje stroškov die Kostensteigerung
ki znižuje stroške [kostensparend] Kosten sparend, kostendämpfend
ki zvišuje stroške kostensteigernd
na državne stroške auf Staatskosten
nakopati si stroške sich in Unkosten stürzen
ne bati se stroškov keine Kosten scheuen
predujem za stroške der [Kostenvorschuß] Kostenvorschuss
prispevek za stroške der Unkostenbeitrag
vreči se v stroške sich in Kosten stürzen, sich in Unkosten stürzen
to je odvisno od stroškov das ist Kostenfrage

3. (poraba) der Aufwand, Kostenaufwand, Geldaufwand (dodatni Mehraufwand, namenski Zweckaufwand, materialni Materialaufwand, mezdni Lohnaufwand)

4. (izdatki) Spesen množina (bančni Bankspesen, potni Reisespesen, režijski Regiespesen, skladiščni Lagerspesen)
obračun stroškov die Spesenabrechnung
brez stroškov spesenfrei

suspect¹ [səspékt] prehodni glagol & neprehodni glagol
(o)sumiti, sumničiti, imeti na sumu (of zaradi česa)
imeti (kaj) za verjetno ali možno; slutiti; misliti, domnevati (that da)
dvomiti (o čem), ne zaupati, biti nezaupljiv

to suspect an ambush (a danger) slutiti zasedo (nevarnost)
I suspect him to be a liar, I suspect him of lying mislim (zdi se mi, sumim), da on laže
I suspect you once thought otherwise mislim (zdi se mi), da ste nekoč drugače mislili
I half suspect you don't care for him vse se mi zdi, da vam ni zanj
to suspect s.o.'s honesty dvomiti o poštenju neke osebe
to suspect s.o. of theft (of murder) osumiti koga tatvine (umora)
to suspect a plot sumiti zaroto, bati se zarote
to suspect the truth of the evidence dvomiti o resnici dokaznega gradiva

Tageslicht, das, dnevna svetloba; das Tageslicht erblicken figurativ zagledati luč sveta; das Tageslicht scheuen bati se luči, figurativ bati se razkritja; etwas ans Tageslicht bringen spraviti na dan; noch bei Tageslicht še za dne(va)

tener*

1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
tener fuerte trdno držati

2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

tener años biti že v letih, biti prileten
tener brazo imeti močno roko
tener la caja voditi blagajno
tener calentura imeti vročino
tengo calor toplo mi je
tengo frío zebe me
tener cara de imeti videz, izgledati kot
no tener competidor biti brez konkurence
tener curso veljaven biti (denar)
tener cuerda navit biti (ura)
tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
tener espíritu biti duhovit
tener éxito doseči uspeh
tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
un hombre que tiene premožen človek
tener la mano manca skop(uški) biti
tener las manos largas biti prepirljiv
tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
tener muchas manos biti zelo spreten
tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
tener entre manos imeti v delu, delati na
tener miedo bati se
tener necesidad de potrebovati
tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
tener trato(s) con občevati z
tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza biti nesramen
le tengo voluntad rad ga imam
¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

3. brzdati, zadržati

tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
tener a raya brzdati, v šahu držati
tener la risa zadrževati smeh

4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

5. preživeti, prebiti

tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

tener a imeti za, smatrati za
tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
tener a mal zameriti
tener a menos prezirati, zaničevati
lo tengo a gran honra velika čast je zame
¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
tener en más bolj ceniti, rajši imeti
tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
tener en (ali a) mucho visoko ceniti
tener para sí meniti, biti mnenja
yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
tener por bien smatrati za pametno (koristno)
tener por objeto nameravati

7.

tener que morati, biti prisiljen
tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

8.

no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

9.

tenerla de poeta imeti pesniško žilico
tenerlas con alg. spreti se s kom
no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
tener lugar vršiti se; dogoditi se
según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
según tengo entendido po mojem mnenju
lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
tenerse bien a caballo biti dober jezdec
tenerse en mucho domišljati si
tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri

terrified [térifaid] pridevnik
prestrašen, preplašen

to be terrified bati se

Teufel, der, (-s, -) hudič, vrag; für einen Menschen: hudič, pravi hudič; für ein Kind: hudiček, vražiček; armer Teufel uboga para; der Teufel ist los dort (tam) je hudič; der Teufel ist gefahren in hudič je obsedel (koga); der Teufel soll ihn holen! hudič ga naj pobere!/naj gre k vragu!; der Teufel steckt im Detail vrag tiči zmeraj v podrobnostih; weiß der Teufel! sam vrag vedi; Tod und Teufel! tristo hudičev!; pfui Teufel! fej in fuj!; da hat der Teufel seine Hand im Spiel tu ima hudič kremplje vmes; den Teufel mit dem Belzebub austreiben izganjati hudiča z Belcebubom; den Teufel an die Wand malen vse videti/prikazovati črno; sich den Teufel um etwas scheren/den Teufel nach etwas fragen eno figo se (z)meniti za; den Teufel werde ich das tun! niti slučajno ne mislim tega narediti!; des Teufels Teufel sein biti od hudiča;
auf: auf Teufel komm raus na vse pretege;
bei: beim Teufel sein je šel k hudiču;
in: in Teufels Küche kommen priti v hudo zadrego/zagato; jemanden in Teufels Küche bringen spraviti koga v zagato;
von: vom Teufel besessen sein: er ist ... hudič ga je obsedel;
weder: weder Not noch Teufel fürchten ne bati se ničesar;
zu: zum Teufel sein je šlo k hudiču (biti uničen itd.); zum Teufel wünschen pošiljati k vragu; zum Teufel jagen poslati k vragu, nagnati; in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen v sili hudič muhe žre; hinter etwas [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele gnati se za (čim) kot hudič za grešno dušo; etwas scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser bati se česa, kot hudič križa

Tod, der, (-/e/s, -e) smrt (eintreten nastopiti); gewaltsamer Tod nasilna smrt; klinischer Tod klinična smrt; natürlicher Tod naravna smrt; Tod in den Wellen smrt v valovih, utopitev; des Todes sein biti zapisan smrti; dem Tod von der Schippe springen za las uiti smrti; den Tod erleiden/den Tod finden umreti, izgubiti življenje; sich den Tod holen nakopati si smrtno bolezen; Tod und Teufel! Tristo hudičev!;
auf: auf den Tod krank usw.: na smrt; auf den Tod nicht leiden können na smrt mrziti;
für: für den Tod nicht ausstehen können na smrt mrziti;
in: in den Tod gehen iti v smrt (für za) , (Selbstmord begehen) narediti samomor; in den Tod treiben pognati v smrt;
mit: mit dem Tode bezahlen plačati z življenjem; mit dem Tode ringen boriti se s smrtjo; mit dem Tode spielen igrati se s smrtjo; mit allem Tod und Teufel z vsem, kar si je mogoče misliti;
nach: nach dem Tode po smrti, Leben: posmrten;
über: sich über Tod und Teufel unterhalten pogovarjati se o vsem mogočem in nemogočem;
von: vom Tode erwecken obuditi od mrtvih;
weder: weder Tod noch Teufel fürchten ne bati se ne Boga ne hudiča;
zu: zu Tode erschrecken, sich langweilen usw.: na smrt (se prestrašiti, se dolgočasiti); zu Tode kommen izgubiti življenje; zu Tode fallen/stürzen smrtno se ponesrečiti (pri padcu); sich zu Tode schinden pregarati se, zgarati se; sich zu Tode saufen spraviti se v grob s pijačo, umreti od pijače; zum Tode führen povzročiti smrt, končati se s smrtjo; zum Tode verurteilen obsoditi na smrt

tremarēlla f pog. trema, trepetec, tresavica; ekst. strah, vznemirjenje:
avere la tremarella imeti tremo, tresti se, trepetati, bati se