Franja

lés (-á) m

1. legno:
les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
impregnirati les impregnare il legno
sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
eksotični les legno esotico

2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
izvažati les esportare il legname
kubični meter lesa un metro cubo di legname
gradbeni, stavbni les legname da costruzione
tesani, žagani les legname squadrato, segato
les za kurjavo legna da ardere

3. knjiž. (gozd) bosco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
papir. brusiti les sfibrare il legno
Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
celulozni les legno da cellulosa
črni les legno di aghifoglia
bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
jamski les legname per miniera
bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
okrogli les tondello
bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
upognjeni les legno ricurvo
vezani les legno compensato

lieb Gast, Erinnerung, Gott, als Anrede: ljub, drag; (freundlich, nett) prijazen; Grüße, Wort, Geste: lep; (hübsch) ljubek; Kinder: priden; liebe Not hude težave; lieb sein jemandem biti ljubo; lieb haben imeti rad; [Du] du liebe Güte/lieber Himmel/du liebe Zeit! sveta nebesa! den lieben langen Tag ves ljubi/božji dan; das liebe Brot ljubi kruhek; sich lieb Kind machen dobrikati se, prilizovati se; wenn dir das Leben lieb ist če ti je življenje drago, če ti je kaj do življenja

livelong [lívlɔŋ] pridevnik
poetično ves (dan, noč itd.)

the livelong day ves božji dan

ljudjé gens moški spol množine ali ženski spol množine , monde moški spol , hommes moški spol množine , public moški spol , foule ženski spol

ljudje božji bonnes gens
dobri ljudje braves gens
majhni ljudje les petites gens, le petit (ali menu) peuple
mladi ljudje les jeunes gens
pošteni ljudje honnêtes gens
stari ljudje vieilles gens
ubogi ljudje les gens pauvres, les pauvres, le pauvre monde, les pauvres gens
vsi ljudje tous les gens
ljudje to pravijo, govorijo on le dit
kaj bodo rekli ljudje k temu? qu'en dira-t-on?, qu'en diront les gens?

ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
ljudska blaginja benessere pubblico
ljudska knjižnica biblioteca popolare
polit. ljudska stranka Partito popolare
ljudska šola scuola elementare
ljudsko štetje censimento
lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
hist. ljudske demokracije democrazie popolari
lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
ljudski tribun tribuno del popolo
lingv. ljudski izraz demotismo
ljudski praznik sagra, kermesse
ljudski voditelj capopopolo
ljudski zdravnik guaritore, medicone
rel. ljudsko petje canto dei fedeli
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei

lón (-a) m star. (plačilo) ricompensa:
za lon imeti samo nehvaležnost essere ripagato con la più nera ingratitudine
delati za božji lon lavorare gratis et amore Dei

man¹ [mæn] samostalnik (množina men)
mož, človek, človeštvo; sluga, vojak, mornar; figura (šah, dama)
zgodovina vazal
množina vojaki, mornarji, delavci, moštvo

the rights of man človeške pravice
man of God božji služabnik
an Oxford man kdor je študiral v Oxfordu
a man and a brother pravi tovariš
man and wife mož in žena
a man of few words redkobeseden človek
man alive! človek božji!
as one man kot en mož, enoglasno
to be a man biti možat
to be only half a man biti nemožat, biti samo pol moža
to be one's own man biti svoj gospodar
best man ženinova priča pri poroki
man and boy od deških let dalje
every man Jack vsak posameznik
to feel like a new man počutiti se ko prerojen
man Friday; ali man of all work faktotum, desna roka
inner man duša, šaljivo želodec
outer man telo
I'm your man jaz sem pravi človek za to
he's your man on bo pravi človek za to
man of letters pisatelj
to the last man do zadnjega moža
(all) to a man vsi, do zadnjega moža, enoglasno
a man of mark pomembna osebnost
no man nihče
a man of parts izredno zmožen človek
to play the man izkazati se moža
a man of straw lutka, človek zvenečega imena a brez denarja
the man in (ali on) the street povprečen človek
man about town lahkoživec, gizdalin
a man of his word mož beseda
the man of the world svetovljan
old man botanika božje drevce, navtika, sleng kapitan

Mensch¹, der, (-en, -en) človek; Menschen pl ljudje; des Menschen človekov; Mensch! človek božji!; jeder Mensch vsakdo; kein Mensch nihče; unter Menschen med ljudi/med ljudmi; von Mensch zu Mensch v osebnem stiku; Mensch ärgere dich nicht človek ne jezi se

Mercurius¹ -iī, m (mercārī, merx; Mercurius a mercibus est dictus Fest.) Merkúr, sin Jupitra in Maje, starolatinski bog trgovanja, prometa, dobička in zvijače, čigar praznik so trgovci obhajali 15. maja. Pozneje, ko so ga poistovetili z grškim Hermesom (Ἑρμῆς) je bil Merkur za Rimljane božji sel, iznajditelj lire, spremljevalec duš v podzemlje, varuh poti in telovadbe, bog govorništva, vzor duševne in telesne spretnosti: Varr. ap. Non., Ci., V., H., O., T. idr.; C. (De bel. Gall. 6, 17) imenuje Mercurius tudi nekega neznanega galskega boga, podobnega germanskemu Wutanu: maxime Mercurium colunt. Umetniki so upodabljali Merkurja kot mladeniča cvetočih lic z znaki božjega sla, tj. s krilatim popotnim klobukom (petasus, gr. πέτασος), krilatimi čevlji (talaria, gr. πέδιλα) in glasniško palico (caduceus, gr. κηρύκειον) ali s čarovno palico (virga), znakom spremstva (v podzemlje). Preg.: non ex quovis ligno fit Mercurius Ap. Apel. (kakor Ἑρμῆς) hêrma, četverorob steber s Hermesovim doprsnikom na vrhu: accidit ut una nocte omnes Hermae, qui in oppido erant Athenis, deicerentur praeter unum, qui ante ianuam erat Andocidi (itaque ille postea Mercurius Andocidi vocitatus est) N.; poseb.: aqua Mercurii O. Merkurjev studenec (ob Apijevi cesti); stella Mercurii Ci. planet Merkur; tumulus Mercurii L. Merkurjev grič (holmec), po nekem punskem božanstvu imenovana vzpetina pri Novi Kartagini v Hispaniji; promunturium Mercurii (Ἑρμαῖον) L. Merkurjev rt, vzhodni rt zaliva pred Kartagino, zdaj Cap Bon ali Ras Addar. — Od tod adj. Mercuriālis -e Merkúrjev, merkúr(ij)ski: caduceus Ap., Mercuriali mihi cognomen mihi imposuere H., viri Mercuriales H. Merkurjevi ljubljenci = učenjaki ali pesniki, poseb. lirski pesniki, cursus Mucr. krožnica, tek planeta Merkurja, herba Mercurialis Ca., Ap. h. ali samo mercurialis Plin. (bot.) golšec, (starejše) usačnica, usačna zel; subst. Mercuriālēs -ium, m merkurijáli, skupščina trgovcev v Rimu, ustanovljena l. 495: Ci. ep.

mí | mé (nas) pron.

1. noi; noialtri, noialtre:
drugi delajo, mi pa spimo gli altri lavorano, noi dormiamo
(v brezosebni rabi v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek) kaj nam je storiti? cosa (dobbiamo) fare?

2. (v dajalniku izraža pripadnost in osebno prizadetost):
oče nam je umrl è morto nostro padre
pazi, da nam ne zboliš attento a non ammalarti

3. (pluralis modestiae, pluralis maiestatis):
na današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana nell'odierna conferenza ci interessa anzitutto il contenuto del romanzo
Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije noi Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zaradi nas naj naredi, kar hoče quanto a noi faccia quel che gli pare
pridi k nam na večerjo vieni a cena da noi
pog. to naj ostane med nami resti fra noi
vsi so z nami tutti sono con noi

mill¹ [mil] samostalnik
mlin; tovarna, predilnica
zaničevalno "fabriciranje" (diplom)
sleng pretep

coffee mill kavni mlinček
cotton mill bombažna predilnica
paper mill papirnica (tovarna)
saw mill žaga (podjetje)
sugar mill sladkorna tovarna
wind-mill mlin na veter
spinning mill predilnica
the mills of God grind slowly božji mlini meljejo počasi
to draw water to one's mill napeljati vodo na svoj mlin
figurativno that is grist to his mill to je voda na njegov mlin
figurativno to go through the mill iti skozi trdo šolo, mnogo preživeti
figurativno to put s.o. through the mill komu kri puščati, preizkusiti koga
to have been through the mill mnogo pretrpeti

mílost grace, mercy; pity; pardon; (prizanašaje) quarter; (naklonjenost) favour, benevolence

brez mílosti without mercy
Vaša mílost! Your Grace!, Your Honour!, Your Lordship!, Your Worship!
po božji mílosti by the grace of God
mílost! (prizanesite mi)! have a heart!, spare me!
prositi za mílost to cry for mercy, to sue for mercy
biti izročen, prepuščen mílosti in nemilosti koga to be left at the tender mercy of, to be at the mercy of
izkazati mílost to show mercy
biti v mílosti pri kom to be (ali to stand) high in someone's favour, to enjoy someone's favour, to be in favour with someone
prositi za mílost to ask (ali to plead) for mercy
predati se na mílost in nemilost to surrender unconditionally, to surrender at discretion
prepustiti se komu na mílost in nemilost to throw oneself on someone's mercy
živeti od mílosti koga drugega to live at another's mercy
živeti od tuje mílosti to be dependent on other people's help for one's livelihood
vojak je prosil za mílost the soldier asked (ali called, cried) for quarter

mílost grâce ženski spol , clémence ženski spol , pitié ženski spol , miséricorde ženski spol , faveur(s) ženski spol (množine)

Vaša milost Votre Grâce, monseigneur
po milosti božji par la grâce de Dieu
biti v milosti pri kom être en faveur auprés de quelqu'un, être dans les bonnes grâces de quelqu'un
biti na milost in nemilost izročen komu être à la merci de quelqu'un
prositi za milost demander grâce

mílost gracia f ; merced f ; misericordia f ; piedad f , clemencia f ; favor m

milost! ¡piedad!; ¡misericordia!
Vaša milost vuestra merced
po božji milosti por la gracia de Dios
biti v milosti pri kom estar en gracia cerca de alg
predati se na milost in nemilost komu entregarse a la merced de alg, voj rendirse incondicionalmente
priti v milost pri kom caer en gracia a alg
prositi za milost pedir misericordia

mir¹ moški spol (-u, ni množine)

1. (mirna doba) die Friedenszeit; der Frieden, Friede, -frieden (ločeni/separatni Sonderfrieden, Separatfrieden)
skleniti mir (einen) Frieden schließen
sklenitev miru der [Friedensschluß] Friedensschluss, [Friedensabschluß] Friedensabschluss
kršitev miru der Friedensbruch
borec za mir der Friedenskämpfer
svetovni mir Weltfrieden
Nobelova nagrada za mir der Friedensnobelpreis
angel miru der Friedensengel
golob miru die Friedenstaube
simbol miru das Friedenssymbol
palma miru die Friedenspalme
pipa miru die Friedenspfeife
Božji mir Gottesfriede
deželni mir der Landfrieden
kršitev deželnega miru der Landfriedensbruch
figurativno mrtvaški mir Kirchhofsfrieden, die Friedhofsruhe
v miru im Frieden, in der Friedenszeit, in Friedenszeiten

2. (složnost) der Frieden
živeti v miru in slogi in Frieden und Freundschaft/Eintracht leben
v miru in prijateljstvu se raziti ipd.: in Frieden und Freundschaft
živeti v miru s kom: mit jemandem Frieden halten, mit jemandem auf Friedensfuß stehen

mír (-ú) m

1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia

3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie

4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace

5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra

mléti (méljem) imperf. ➞ zmleti

1. macinare:
mleti ječmen, koruzo, pšenico macinare l'orzo, il granturco, il grano
mleti na kamen, na žrmlje macinare con la macina, col mulino a mano
mleti kavo, meso macinare il caffè, tritare la carne

2. ekst. tritare

3. pren. demolire, distruggere

4. pren. (jesti) macinare:
mleti s pravo slastjo macinare a due palmenti

5. muoversi (qua e là)

6. sbattere (le ali); scalciare

7. pejor. raccontare; blaterare; suonare, recitare meccanicamente:
mleti neumnosti raccontare stupidaggini

8. pren. (premišljevati) rimuginare; arzigogolare, scervellarsi
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
božji mlini meljejo počasi pa gotovo il mulino di Dio macina piano ma sottile

mlin¹ moški spol (-a …) die Mühle; kolesje: das Mahlwerk; obrat: der Mühlenbetrieb; -mühle (dvojni Zwickmühle, krogelni Kugelmühle, na veter Windmühle, za kosti Knochenmühle, za odpadke Abfallmühle, za žito Getreidemühle, palični Stangenmühle, parni Dampfmühle, stožčasti Kegelmühle, udarni Schlagmühle, Prallmühle, valjčni Walzenmühle, vodni Wassermühle)
figurativno to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
božji mlini meljejo počasi (pa gotovo) Gottes Mühlen mahlen langsam (aber fein)

mlín mill

mlín za kavo coffee grinder, coffee mill
mlín na paro, parni mlín steam mill
mlín na veter windmill
ročni mlín (za žito itd.) quern
valjčni mlín rolling mill
mlín za žito (moko) mill, flour mill
vodni mlín water-mill
mlín za rudo ore crusher
graditelj mlinov millwright
biti voda na mlín komu, za koga to be grist to someone's mill
vse to je voda na moj mlín (zame) (figurativno) this is all grist to my mill
gnati komu vodo na (njegov) mlín (figurativno) to pay into someone's hands
napeljati vodo na svoj mlín to draw water to one's mill, to operate to one's own advantage
boriti se proti mlínom na veter (figurativno) to fight windmills
božji mlíni meljejo počasi the mills of God grind slowly

monitor -ōris, m (nom. sg. iz glag. monēre)

1. opominjevalec: Ter., sumat aliquem monitorem officii sui S.; occ.
a) pravni pomočnik, pravni sodelavec, pravni svetovalec, ki daje sodnemu govorniku pravne razlage: librum, quem monitor tuus hic tenet Ci.
b) = nomenclātor: Plin. iun., per monitorem appellandi sunt Ci.
c) gledališki šepetalec: P. F.
d) predmolilec ali predpevec pri božji službi: Tert.

2. opominjevalec, svarilec, opozarjalec: fatuus Ci., monitoribus asper, ut moneam, si quid monitoris eges tui H., in vestram cohortem te monitore (po tvojem nasvetu) a suā sponte pervenerat? Ci.; occ.
a) nadzornik mladine, vzgojitelj: Stat.
b) nadzornik, priganjač sužnjev pri poljskem delu: Col., Paul.
c) pesn. četovodja, poveljnik čete (vojaške enote): Sil.