Franja

Uran samostalnik
1. astronomija (planet) ▸ Uránusz [bolygó]

2. (starogrški bog) ▸ Uranosz [ókori görög istenség]

usmíliti se avoir pitié de, prendre quelqu'un en pitié, avoir de la compassion pour

bog se usmili! miséricorde!
usmilite se nas! ayez pitié de nous!

usmili|ti se (-m se) koga: sich erbarmen (jemandes)
figurativno Bog/bog se usmili! Gott erbarme!
hudo, da se Bog/ bog usmili gottserbärmlich, gottsjämmerlich

usmíliti se

usmíliti se koga to have (ali to take) pity on someone; to have mercy on someone; to show mercy to someone
bog se usmili! (goodness) gracious me!; good gracious, goodness gracious!
usmili se jih, Gospod! religija Lord, have mercy on them!
usmili(te) se! (usmiljenje!) have a heart!

usmíliti se (-im se) perf. refl.

1. aver compassione, aver pietà, impietosirsi:
rel. usmili se nas abbi pietà di noi!
usmiliti se pregnancev aver compassione per i profughi

2. pren. impietosirsi; pensare a; ricordarsi:
čakal je na postrežbo, pa se ga ni nihče usmilil aspettava di essere servito, ma invano, ma nessuno se ne impietosì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. revščina, da se bog usmili una miseria che più nera non si può
pren. jokati se, da bi se te kamen usmilil far piangere i sassi

usmíliti se compadecerse (ali apiadarse) (koga de alg) ; tener compasión con alg, tener piedad de alg

usmili se me! ¡ten piedad de mí!
bog se usmili! ¡Dios mío!; ¡qué disgracia!
ona poje, da se bog usmili fam (ella) canta que es una desgracia

usmiljen (-a, -o) barmherzig, erbarmungsvoll
biti usmiljen Barmherzigkeit üben
usmiljeni Bog der Erbarmer

usmíljen (-a -o) adj. pietoso, compassionevole; caritatevole; clemente, misericordioso; samaritano:
usmiljeni Bog! Dio misericordioso!
usmiljena roka mano pietosa
usmiljen sodnik giudice clemente
bibl. usmiljeni samarijan il buon samaritano (tudi ekst.)
rel. usmiljene sestre suore di S. Vincenzo, vincenzine
usmiljena dela opere di misericordia

ustváriti (-im) | ustvárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. fare, creare, formare:
Bog je ustvaril svet iz niča Dio fece il mondo dal nulla
ustvariti družino formare una famiglia

2. (ustvariti na umetniškem področju) creare, produrre; inventare:
ljudstvo je ustvarilo veliko bajk in legend l'immaginazione popolare produsse, inventò innumerevoli miti e leggende

3. creare:
ustvariti veselo razpoloženje creare un'atmosfera allegra
pren. ustvariti iz nič creare dal nulla
prednjo je stopil tak, kot ga je Bog ustvaril le si presentò davanti come Dio, la mamma l'aveva fatto
PREGOVORI:
Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso

B) ustváriti si (-im si) | ustvárjati si (-am si) perf., imperf. refl. farsi, crearsi:
ustvariti si predstavo farsi un'idea
ustvariti si dom accasarsi, collocarsi, sistemarsi

varováti to safeguard; to protect (pred from), to preserve (pred from); to shield, to shelter (pred from), to guard (pred from, proti against)

bog varuj! God forbid!
varováti ustavno ureditev to safeguard constitutional order
varováti se to take care of oneself, to beware (of), to guard (against)
varujte se žeparjev! beware of pickpockets!
varujte se psa! beware of the dog!
on se ne varuje (zdravstveno) he neglects his health

varováti (-újem)

A) imperf.

1. custodire, difendere, guardare, essere a guardia:
dlake varujejo žival pred mrazom i peli difendono l'animale dal freddo

2. (prizadevati si, da se kaj ohrani) custodire:
varovati skrivnost custodire un segreto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. varovati mrliča vegliare il morto
jur. varovati pravico difendere, tutelare il diritto
varovati kot punčico svojega očesa custodire come la pupilla dei propri occhi
bog varuj povedati komu! guai dire a qcn.!

B) varováti se (-újem se) imperf. refl. (izogibati se) guardarsi (da):
varovati se slabe družbe guardarsi dalle cattive compagnie

več|en [é] (-na, -no) ewig; poetično: [immerwährend] immer während
večna lovišča figurativno die ewigen Jagdgründe
večna zmrzal geografija der Permafrost
ločnica večnega snega die Schneegrenze
večni počitek die letzte Ruhe, der ewige Schlaf
Bog mu daj večni mir Gott hab ihn selig
večni govornik der Dauerredner
večni koledar [immerwährender] immer währender Kalender
večni šah das Dauerschach, ewiges Schach
večni študent der Langzeitstudierende ( ein -r)
Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
za vse večne čase für Zeit und Ewigkeit

vedeti [é] (vem)

1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen

2.
vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
zdravilo, sredstvo: kennen

3.
vedeti, da je/so … :
vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen

4.
dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben

5.
bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …

6.
kaj pa vem! was weiß ich!
ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
saj veš kako! denkste!
veš kaj! weißt du was!
veš da!/veste da! freilich!
|
kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
nikoli se ne ve man kann nie wissen

védeti savoir, connaître, avoir connaissance de quelque chose

ne vedeti ne pas savoir, ignorer
ne da bi vedel pas que je sache
kolikor vem autant que je sache
bog ve Dieu (le) sait!
vedeti le od drugih ne savoir (ali connaître) que par ouï-dire
človek nikoli ne ve on ne sait jamais
rad bi vedel j'aimerais bien savoir
vedeti najnovejše être au courant (ali familiarno à la page)
to že vem je le sais déjà, je suis au courant
tega ne vem je n'en ai pas connaissance, je l'ignore, cela échappe à ma connaissance
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem j'en sais qe, j'en parle à bon escient (ali en connaissance de cause), je suis (bien) payé pour le savoir, je suis passé par là, je puis en dire long à ce sujet
toliko vem zdaj kot prej je n'en suis pas plus avancé, je suis Gros-Jean comme devant
to ve vsak otrok tout le monde le sait

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios!

vesél (-a -o) adj.

1. allegro, esultante, festoso, lieto:
skupina veselih otrok un gruppo di bambini allegri
veselo petje, ukanje canto, grida esultanti, festose

2. contento, soddisfatto, felice:
biti vesel daril, pozdravov esser contento dei doni, dei saluti

3. bello, buono:
vesela novica bella notizia
Vesele praznike! buone feste!

4. pren. vivace, gaio, garrulo:
stopati z veselim korakom avere un'andatura vivace
veseli ptiči uccelli garruli

5. pren. (živo pisan) chiaro, vivace; splendido:
vesele barve colori vivaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pripravljati se na veseli dan prepararsi al fausto giorno
čestitati za veseli dogodek felicitarsi per il fausto evento
knjiž. veselo oznanilo la buona novella, il vangelo
PREGOVORI:
veselega človeka ima še bog rad cuor contento il ciel l'aiuta

vikinški pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o Vikingih) ▸ viking
2. (o lastnosti ali obnašanju) ▸ vikingArhitektura, ribiške vasice, nešteto otokov, gorovja, ledeniki in globoki fjordi bodo v nas vzbudili vikinški nagon po raziskovanju in osvajanju. ▸ kontrastivno zanimivo Az építészet, a halászfaluk, a számtalan sziget, a hegységek, a gleccserek és a mély fjordok felkeltik bennünk a vikingek felfedezési és hódítási ösztönét.

vin|o srednji spol (-a …) der Wein (belo Weißwein, desertno Dessertwein, kabinetno Kabinettwein, kakovostno Qualitätswein, ledeno Eiswein, muškatno Muskatellerwein, namizno Tafelwein, Tischwein, naravno Naturwein, odprto Schoppenwein, [Faßwein] Fasswein, palmovo Palmwein, patočno Tresterwein, rdeče Rotwein, rensko Rheinwein, rezano Verschnittwein, ribezovo Johannisbeerwein, riževo Reiswein, sadno Obstwein, sladko Süßwein, steklenično Flaschenwein, samorodnice Hybridenwein, s poreklom Landwein, vrhunsko Spitzenwein, s predikatom Prädikatswein, zdravilno Medizinalwein)
figurativno gosje vino (voda) Gänsewein
kuhano vino Kochwein, Glühwein
mašno vino [Meßwein] Messwein
mlado vino Jungwein, Heuriger, der Sturm
peneče se vino der Schaumwein, der Sekt
pri proizvajalcu ustekleničeno vino die Kellerabfüllung
vrč za vino der Weinkrug
kozarec za vino das Weinglas
(za belo Weißweinglas, za rdeče Rotweinglas)
… vina Wein-
(bog der Weingott, dežela das Weinland, madež od der Weinfleck, rdečega Rotweinfleck, proizvodnja die Weinbereitung, steklenica die Weinflasche, točilnica das Weinlokal, vrsta die Weinsorte)
ponarejevalec vina der Panscher, Weinpanscher
posoda za hlajenje vina der Weinkühler
piti vino ein Weintrinker sein
naliti čistega vina komu figurativno (jemandem) klaren/reinen Wein einschenken
vsebujoč vino weinig, weinhaltig
bogat z vinom weinreich
podoben vinu weinähnlich

vojn|a [ô] ženski spol (-e …)

1. der Krieg (atomska Atomkrieg, bakterijska Bakterienkrieg, bliskovita Blitzkrieg, džungelska Dschungelkrieg, gverilska Kleinkrieg, Guerillakrieg, invazijska Invasionskrieg, kopenska Landkrieg, partizanska Partisanenkrieg, plinska Gaskrieg, podmorniška Unterseebootkrieg, U-Boot-Krieg, pozicijska Grabenkrieg, Schützengrabenkrieg, Stellungskrieg, na dveh frontah Zweifrontenkrieg, na morju Seekrieg, zračna Luftkrieg); die Kriegführung (psihološka psychologische)
totalna vojna totaler Krieg
vojna zvezd Sternen-Krieg

2. po značaju: der -krieg (državljanska Bürgerkrieg, intervencijska Interventionskrieg, nasledstvena Erbfolgekrieg, obrambna Verteidigungskrieg, osvajalna Eroberungskrieg, osvobodilna Befreiungskrieg, Freiheitskrieg, svetovna Weltkrieg, verska Glaubenskrieg, Religionskrieg, za neodvisnost Unabhängigkeitskrieg)

3. figurativno der -krieg (gospodarska Wirtschaftskrieg, naftna Ölkrieg, osebna/zasebna Privatkrieg, papirna Federkrieg, Papierkrieg, trgovinska Handelskrieg, med zakoncema Ehekrieg, živčna Nervenkrieg)

4.
zgodovina balkanska vojna Balkankrieg
burska vojna Burenkrieg
prva/druga svetovna vojna der Erste/Zweite Weltkrieg
hladna vojna kalter Krieg, der kalte Krieg
husitska vojna Hussitenkrieg
kmečka vojna Bauernkrieg
korejska vojna Koreakrieg
krimska vojna Krimkrieg
križarska vojna die Kreuzfahrt, der Kreuzzug
opijska vojna Opiumkrieg
otroška križarska vojna Kinderkreuzzug
peloponeška vojna Peloponnesischer Krieg
secesijska vojna Sezessionskrieg
sedemletna vojna Siebenjähriger Krieg
stoletna vojna Hundertjähriger Krieg
španska državljanska vojna Spanischer Bürgerkrieg
tridesetletna vojna Dreißigjähriger Krieg
trojanska vojna trojanischer Krieg
vietnamska vojna Vietnamkrieg
vojna med belo in rdečo rožo Rosenkrieg
zalivska vojna Golfkrieg
punske vojne množina Punische Kriege

5.
… vojne Kriegs-
(bog der Kriegsgott, cena Kriegskosten množina, cilj das Kriegsziel, financiranje die Kriegsfinanzierung, izbruh der Kriegsausbruch, leto das Kriegsjahr, posledice Kriegsfolgen, udeleženec der Kriegsteilnehmer, žrtev der Kriegsverletzte, der Kriegstote, das Kriegsopfer, prizorišče der Kriegsschauplatz)
konec vojne das Kriegsende (ob koncu vojne bei Kriegsende, po koncu vojne nach Kriegsende, pred koncem vojne vor Kriegsende)
začetek vojne der Kriegsbeginn, der Kriegsausbruch
naveličan vojne kriegsmüde
na vojno auf den Krieg
priprave na vojno Kriegsvorbereitungen množina
pripravljati se na vojno Kriegsanstalten machen, Kriegsvorbereitungen treffen, zum Krieg rüsten
pripravljen na vojno kriegsbereit
po vojni nach dem Krieg, nach Kriegsende, in der Nachkriegszeit
čas po vojni die Nachkriegszeit
pred vojno vor dem Krieg, in der Vorkriegszeit, in den Vorkriegsjahren
v primeru vojne im Ernstfall, im Kriegsfall
angažma v vojni der Kriegseinsatz
gospodarjenje v vojni Kriegswirtschaft
… v vojni kriegs-
(oslepel kriegsblind, pogrešan kriegsverschollen, pomemben kriegswichtig, ranjen kriegsverletzt, uničen kriegszerstört)
vstop v vojno der Kriegseintritt
za vojno für den Krieg
krivda za vojno die Kriegsschuld
za primer vojne für den Kriegsfall
zaradi vojne wegen des Krieges, durch den Krieg, kriegsbedingt, durch Kriegseinwirkung
invaliden zaradi vojne kriegsversehrt
prizadet zaradi vojne kriegsgeschädigt
iti v/na vojno in den Krieg ziehen
napovedati vojno den Krieg erklären, figurativno einer Sache den Kampf aussagen