Franja

Alphēus in (pesn.) Alphēos (acc. -on) -ēī, m (Ἀλφειός) Alfej, peloponeška reka pri Pizi in Olimpiji v Elidi. Kot rečni bog ljubi in preganja Nimfo Aretuzo, ki se, bežeča pred njim, spremeni v studenec ter teče pod morjem do otoka Ortigije pred Sirakuzami (spomin na elidsko naselitev?): Ci. ep., V., O. idr., Alphei praemia Mart. = olimpijska. — Od tod adj. Alphēus 3 Alfejev, alfejski: Pisae V. (ker je to italsko mesto ustanovljeno iz Pize v Elidi, kjer teče Alfej), ripae Cl.; subst. Alphēïas -adis, f (*Ἀλφηϊάς) Alfejeva (ljubljenka), priimek Nimfe in studenca Aretuze: O.

altísimo najvišji

el altísimo bog

altissimo

A) agg. (superl. od ➞ alto)

1. zelo visok, najvišji

2. pren. vzvišen, slaven, največji

B) m
Altissimo Najvišji, Bog

alto visok, velik (po postavi), vzvišen; globok (morje); glasen; premičen (praznik), pozen v letu (prazniki); izvrsten, odličen; drag, visok (cena); težaven, težak

alto horno plavž
alta mar odprto morje
alta traición veleizdaja
piso alto prvo, drugo itd. nadstropje
a las altas horas de la noche pozno v noč
en alta voz glasno
de lo alto zviška
El de lo alto Najvišji, bog
el Alto Rin gornji Ren

Amasēnus -ī, m Amazen, pritok Ufenta v Laciju: V.; kot rečni bog: Amasenus pater V.

amico

A) agg. (m pl. -ci) prijateljski, naklonjen; znan; zavezniški:
intenzioni amiche prijateljski nameni
viso amico prijateljski, znan obraz
paese amico prijateljska dežela

B) m (f -ca)

1. prijatelj, prijateljica; dragi, draga:
l'amico del cuore najljubši prijatelj
amico d'infanzia prijatelj iz otroštva
amico intimo intimni prijatelj
amici per la pelle prijatelja do smrti
l'amico dell'uomo najboljši človekov prijatelj
PREGOVORI: dagli amici mi guardi Iddio che dai nemici mi guardo io preg. varuj me, Bog, pred prijatelji, pred sovražniki se bom že sam

2. evfemistično ljubček, ljubimec

3. pajdaš:
è stato acchiappato sia lui che l'amico ujeli so tako njega kot njegovega pajdaša

amor, st.lat. amōs (Pl.) -ōris, m (amāre)

1. ljubezen (iz nagnjenja, strasti, tudi poltena ljubezen, naspr. odium; caritas pa je ljubezen, izvirajoča iz spoštovanja, občudovanja): novus, vetus, naturalis Ci., fraternus Ci. ep., venereus N., gravis, turpis H., puellam propter amorem ab tibicine abduxerat Ci., ardere amore Ci., V., O., bibere amorem V., conciliare amorem Ci., O., Pr., in amore esse alicui Ci. ljubljen biti od koga, habere aliquem in amore Ci. ljubiti koga; o ljubezni živali: amor omnibus (pecudibus, volucribusque) idem V.; s subjektnim gen.: a Dione superatur amore populi N., am. civium, omnium Siculorum N.; z objektnim gen.: am. iuvenum Ci., ardebat amore hospitae Ci., am. spiritūs Cu. do življenja, in amorem virginis incidere L. zaljubiti se v devico, ne sit ancillae tibi amor pudori H., caecus amor sui H. slepo samoljubje; s praep.: am. in partiam Ci., N., in rem publ. Ci., deorum erga nos am. Ci., am. adversus libertam T.; v pl.: amores hominum in te Ci. ep., amores sancti Ci. (grška) blaga ljubezen do dečkov, mihi est in amoribus Ci. ep. ljubim ga, nutrit amores Cynthia Pr. plamen ljubezni; amores v neplemenitem smislu = ljubimkanje, koketiranje, ljubezenska razmerja: meos amores, eloquar Pl., insanos amores geris H., insanos fateamur amores O., amores divom V., amores furtivi Cat., amores autem et hae deliciae, quae vocantur,... numquam hunc... tenuerunt Ci.

2. occ. želja, poželenje, hlepenje, hrepenenje, sla, teženje (k čemu): cognitionis, consulatūs, gloriae Ci., negotii suscepti L. posebna ljubezen do..., vnetost za..., auri, laudum V., argenti, virtutis, laudis H., nummi Iuv., sanguinis Sil. krvoželjnost, habendi H., O. lakomnost, scribendi H., edendi Lucr. ješčnost, generandi T. rodilni nagon; v pl.: mirabiles amores sapientiae Ci., nostros in longum ducis amores V. moje hrepenenje po petju; pesn. z inf.: Stat., amor decernere ferro, amor casus cognoscere nostros V.

3. met.
a) ljubezenska pesem: tenerorum lusor amorum O., amores (naslov ljubezenski pesmi) O.; tudi = ljubezenska tožba, ljubezenska bolečina: numquam tibi decedunt amores H.
b) ljubimec, ljubljenec, ljubimka, ljubljenka: primus amor Phoebi Daphne O., amores et deliciae tuae, Roscius Ci., amor et deliciae generis humani Suet. et Eutr. (o Titu) = amor orbis Aus.; pesn. = ljubezen vzbujajoče sredstvo, ljubezensko sredstvo, vžigalo ljubezni (prim. hippomanes): quaeritur et nascentis equi de fronte revolsus et matri praereptus amor V.

4. pren. (personificirano) Amor (= Ἕρως) Amor, bog ljubezni, Venerin sin: Ci., V., O. idr.; v pl. bogovi ljubezni: H., O., Cl.

Opomba: V cezurah včasih po starem merjenju zlogov ămōr: omnia vincit amōr et nos cedamus amori V.

Amphrȳsos -ī, m (Ἄμφρυσος) Amfriz, primorska rečica v Tesaliji; ob njenih bregovih je baje Apolon 9 let pasel Admetove črede: pastor ab Amphryso V.; kot rečni bog: O. (Metam. I, 580). Od tod adj. Amphrȳsius 3 amfriški: saxa O. lokrijsko skalovje, pesn. = predgorje Zefirij (Zephyrium) v deželi Epizefirskih Lokrov, ki so prišli iz Tesalije (drugi berejo Amphissia saxa); Amphrysia vates V. pesn. = apolonska, sibilska. Amphrȳsiacus 3 amfiški, ob Amfizu: gramen Stat.

Anāpus -ī, m (Ἄναπος) Anap,

1. katanski mladenič (gl. Amphinomus): Val. Max., Cl.

2. sicilska reka južno od Sirakuz (zdaj Anapo): L.; prav pred njenim izlivom se vanjo izteka vrelec Ciana (Cyanē); od tod Anapus pri O. kot rečni bog, Cianin ljubimec. — Soobl. Anāpis -is, m Anapis: O.

ancient² [éinšənt] samostalnik
arhaično starec, starka

the Ancient of Days Bog Oče
the ancients stara omikana ljudstva; klasični pisatelji

Anterōs -ōtis, m (Ἀντέρως „Nasprotnik Erotu“)

1. Anterot
a) maščujoči bog zavržene ljubezni: Ci.
b) ime nekega Atikovega sužnja: Ci. ep.

2. anterōs anterot, opalizirajoči dragulj: Plin. (z acc. pl. anterotas).

Ānxurus -ī, m (v napisih tudi Anxur ali Axur -uris, m) Anksur (Aksur), staro, z etrurskim Vejovijem (Veiovis = pogubni Jupiter, t. j. Pluton) istoveteno volskovsko božanstvo, bog zaščitnik po njem imenovanega mesta Anksur (gl. Anxur²): Anx. Juppiter V.

apokalipsa samostalnik
1. v svetopisemskem kontekstu (konec sveta) ▸ apokalipszisTako imenovano apokalipso nekateri verniki razumejo kot vesel trenutek, ko se bodo izpolnile prerokbe in bo na zemljo prišel Bog. ▸ Az úgynevezett apokalipszist egyes hívők boldog pillanatként értelmezik, amikor majd beteljesedik a jóslat és az Isten leszáll a földre.

2. (katastrofa) ▸ apokalipszisSvobodna glasbena forma napoveduje apokalipso in propad določene družbe. ▸ A szabad zenei forma az apokalipszist és egy adott társadalom bukását jelzi előre.
Černobilska apokalipsa je v dneh po nesreči v hipu zdramila vso Evropo. ▸ A csernobili apokalipszis a baleset utáni napokban rövid idő alatt magához térítette egész Európát.

Apollō -inis (in od L. -ōnis), m (Ἀπόλλων) Apolon,

1. Jupitrov in Latonin sin, Dianin lepi brat, čuvaj in ohranjevalec divjačine in čred, dolgokodrasti bog lokostrelstva, vedeževalstva, zdravilstva, glasbe in pesništva ter zato vodja in zaščitnik Muz; pozneje so ga poistovetili s sončnim bogom in mu dodali ime Phoebus: Latonam ex longo errore... confugisse Delum (litteris proditum est) atque ibi Apollinem Dianamque peperisse Ci., formosus, pulcher Apollo V., crinitus Enn. ap. Ci., V., pollens sagittis, inclutus arquitenens... Apollo Naev. ap. Macr., deus arcitenens O. in abs. arcitenens V., responsa, praedictiones, signa Apollinis Ci., Delius vates V., vates Val. Fl., Apollo medice, Apollo Paean Carmen virginum Vestalium ap. Macr., pulsator citharae Val. Fl., dextro faciatis Apolline carmen O.; met.: aperitur Apollo V. Apolonovo svetišče v Akcijskem predgorju, magnus mihi eris Apollo V. (Apolon kot bog ugibalec), auratus Ap. V. pozlačena Apolonova podoba na ladji. — Po Apolonu je poimenovanih več krajev: Apollinis urbs O. Apolonovo (mesto) = traška Apolonija; Apollinis urbs magna Plin. Véliko Apolonovo (mesto), glavno mesto apolonopolskega okraja v Gornjem Egiptu; Apollinis oppidum Plin. Apolonovo (mesto) v vzhodni Etiopiji; Promuntorium Apollinis Apolonovo predgorje
a) (prej imenovano Pulchri promuntorium, Καλοῦ ἀκρωτήριον), severno od Utike, nasproti Sardinije: L., Mel., Plin.
b) v Mavretaniji: Plin. — Od tod adj.
a) Apollināris -e apolonski, Apolonov, Apolonu posvečen: circus, sacrum L., laurea H., ludi Ci., L. idr. Apolonu na čast dne 5. VII. obhajane igre; subst. α) Apollināris -is, f (sc. herba), rastl., sicer imenovana hyoscyamus: Plin.; tudi neke vrste pasje zelišče: Ap. h. β) Apollināre -is, n Apolonovišče, Apolonov trg okrog Apolonovega svetišča: L.
b) Apollineus 3 (pesn.) = Apollināris: laurus, medulla O., ars (= vedeževalstvo in zdravilstvo) O., vates (= Orpheus) O., proles (= Aesculapius, Apolonov sin) O., frater Byblidis (= Apolonov vnuk) O., urbs (= Delos) O., mater (= Latona) Stat.

2. pren. = Baal, sončni bog Tircev: Cu.

Apolon samostalnik
(starogrški bog) ▸ Apollón [ókori görög istenség]

aquí tu, tukaj; semkaj; sedaj; tedaj

de aquí odslej
aquí mismo ravno tu; takoj
de aquí a un poco kmalu
de aquí a ocho días čez teden dni, danes teden
de aquí para allí tu pa tam
hasta aquí do tu; doslej
aquí para entre los dos med nama povedano
¡aquí! pozor!
¡aquí de Dios! bog mi pomagaj!
¡he aquí! ¡ve aquí! ¡ved aquí! glej no!

Arculus -ī, m (arca) Arkul, bog skrinjic, predalnikov in predalov za shranjevanje denarja: P. F.

Ares samostalnik
(starogrški bog vojne) ▸ Arész [ókori görög hadisten]

Arēs -is, m (Ἄρης) Ares, gr. bog vojne; apel. velik junak: Pl. Od tod adj. Arēus (Arīus) 3 (Ἄρειος) Aresov: Areum iudicium (areopag) T.

Arethūsa -ae, f (Αρέϑουσα) Aretuza,

I. ime več krajev, jezer in izvirov; poseb.:

1. izvir na otoku Ortigiji pri Sirakuzah: Ci., V., O. idr.; po mitu Nereida, Dianina spremljevalka, ki jo je rečni bog Alfej pod morjem zasledoval do otoka Ortigije: O. Od tod adj. a)Arethūsaeus 3 Aretuzin, aretuški: latices Cl.
b) Arethūsis -idis, acc. pl.-idas, f Aretuzina, aretuška: Syracusae O. c)Arethūsius 3 aretuški, pesn. sirakuški: proles Sil.

2. izvir na Evboji: Plin.

3. izvir v Beotiji: Plin.

4. z ribami bogato jezero v Veliki Armeniji: Plin.

5. mesto
a) v Makedoniji: Plin.
b) v Arabiji: Plin. Od tod subst. Arethūsiī -ōrum, m Aretužani, preb. mak. Aretuze: Plin. —

II. izmišljeno dekliško ime: Pr.