Franja

senc|a [é] ženski spol (-e …)

1. der Schatten (tudi figurativno), ostra: Schlagschatten, polna: Kernschatten, telesa: Körperschatten
Zemljina senca astronomija Erdschatten
igra luči in senc das Schattenspiel
kraljestvo senc das Reich der Schatten
brez sence schattenlos
biti v senci im Schatten stehen
kralj v senci der Schattenkönig
vlada v senci die Schattenregierung, Gegenregierung
ki daje senco [schattenspendend] Schatten spendend
metati senco na (jemanden/etwas) beschatten
figurativno postaviti v senco koga (jemandem) die Schau stehlen
boj za oslovo senco ein Streit um Kaisers Bart
živeti v senci ein Schattendasein führen

2.
astronomija črna/polna senca der Kernschatten

3.
samo senca (odblesk) der Abglanz, (slab posnetek) der Abklatsch

4. (zelo malo)
samo senca eine Spur
niti sence keine Spur
senca upanja ein Hoffnungsschimmer

5. (zasledovalec) der Beschatter, der Schatten

separatizem samostalnik
1. (zagovarjanje odcepitve od države) ▸ szeparatizmusGre za najhujši bombni napad na območju, ki ga sicer zaznamujejo separatizem in etnične napetosti. ▸ Ez a legsúlyosabb bombatámadás a szeparatizmus és etnikai feszültségek jellemezte térségben.
Po policijskih ocenah se je protestov proti katalonskemu separatizmu udeležilo najmanj 15.000 ljudi. ▸ A katalán szeparatizmus elleni tüntetéseken a rendőrségi becslések szerint legalább 15.000 ember vett részt.
Začel se je dolgotrajen boj med pokrajinskim separatizmom in osrednjo oblastjo. ▸ Elhúzódó harc kezdődött a regionális szeparatizmus és a központi hatalom között.

2. (zagovarjanje samostojnosti) ▸ szeparatizmus
Zavladala je jezikovna anarhija, v kateri je literarna tradicija popuščala pred separatizmom narečij. ▸ Nyelvi anarchia vette kezdetét, melynek során az irodalmi hagyomány engedett a nyelvjárások szeparatizmusának.
Pravopisni separatizem je vodil v razedinjevanje Slovencev, kar je nujno moralo roditi odpor. ▸ A helyesírási szeparatizmus a szlovénok széthúzásához vezetett, ami óhatatlanul ellenállást szült.

smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
klinična smrt medicina klinischer Tod
nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
naravna smrt natürlicher Tod
nasilna smrt gewaltsamer Tod
navidezna smrt Scheintod
smrt v snegu ein weißer Tod
smrt v valovih ein Tod in den Wellen
smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
figurativno socialna smrt sozialer Tod
figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
smrt s koso der Sensemann
figurativno smrt za živce die Nervenmühle
življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
smrti des Todes, Todes-
(100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
angel smrt der Würgengel
bližina smrti die Todesnähe
človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
dan in ura smrti die Todeszeit
dan smrti der Sterbetag, Todestag
datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
eskadron smrti die Todesschwadron
kraj smrti der Sterbeort
leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
mesec smrti der Sterbemonat
ki se ne boji smrti todesmutig
preziranje smrti die Todesverachtung
prijava smrti die Todesanzeige
ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
vzrok smrti die Todesursache
znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
umreti junaške smrti den Heldentod sterben
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
do smrti bis zum Tod(e)
vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
do smrt se učimo man lernt nie aus
pretepsti do smrti totprügeln
kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
na smrt zu Tode, zum Sterben
misel na smrt der Todesgedanke
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
na smrt črtiti wie die Pest hassen
na smrt len stinkfaul
na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
na smrt žalosten todtraurig
obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
pripravljen na smrt todbereit
o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
listine o smrti Sterbepapiere množina
novica o smrti die Todesnachricht
med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
od smrti vom Tod
zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
po smrti nach dem Tod
življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
s smrtjo mit dem Tod
boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
spričo smrti im Angesicht des Todes
v smrt in den Tod
iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
v primeru smrti im Todesfall
za primer smrti auf den Todesfall
zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben

smŕt death; decease; (vladarja) demise; departure (from life)

smŕt na grmadi death at the stake, the stake
smŕt na morišču death on the scaffold
smŕt od utopitve death by drowning
smŕt od zadušitve death by asphyxiation (ali suffocation, smothering, strangling)
smŕt s strelom v glavo death from a bullet in the head
navidezna smŕt suspended animation
črna smŕt (kuga) Black Death
Smrt s svojo koso Death with his scythe
na smŕt bolan fatally ill, dangerously ill
do smŕti utrujen tired to death, tired out, dead beat; (od dela) done in, worn out, vulgarno buggered, knackered
konjska smŕt (= konjederec) flayer, VB knacker
smŕt na vešalih hanging
kamenjan do smŕti stoned to death
rojen po očetovi smŕti posthumous
junaška smŕt a hero's death
do svoje smŕti to one's dying day
obletnica smŕti anniversary of someone's death
letnica, leto smŕti year of someone's death
preziranje smŕti contempt for death
uradna proglasitev smŕti official declaration of death
boj za življenje ali smŕt life-and-death struggle
smŕt izdajalcu! death to the traitor!
smŕt fašizmu - svobodo narodu! Death to Fascism - Liberty to the People!
biti na pragu smŕti to be (lying) at death's door
to bo moja smŕt this will be the death of me
boriti se s smŕtjo to be at one's last gasp (ali breath), to breathe one's last, to be at death's door, to be on one's deathbed
gre za življenje ali smŕt (za biti ali ne biti) it is a matter (ali case) of life and death
iti v smŕt za... to give one's life for...
drveti v zanesljivo (gotovo) smŕt to rush headlong to certain death
na smŕt se dolgočasiti to be bored to death
do smŕti izkrvaveti to bleed to death
pogledati smŕti v oči to look death in the face
obsoditi na smŕt to sentence (ali to condemn) to death
imeti (storiti) lepo smŕt to die a happy death
umreti junaške smŕti to meet a hero's death
umreti naravne smŕti to die a natural death
umreti nasilne smŕti to die a violent death, (zlasti biti obešen) to die in one's shoes
povzročiti smŕt kake osebe to be the death of someone
uiti smŕti to escape death
umreti lahke smŕti to die an easy death
umreti bedne smŕti to die a dog's death
sam si zadati smŕt to make away with oneself, to take one's own life, to commit suicide
biti obsojen na smŕt (figurativno) to earn the wages of sin

smŕt muerte f ; jur fallecimiento m ; defunción f

do smrti hasta la muerte
v primeru smrti en caso de muerte
oznanilo o smrti anuncio m de defunción
na smrt bolan enfermo de muerte
na smrt žalosten muy afligido, fig con el corazón roto
nenadna (navidezna, junaška, zaradi izkrvavitve, prezgodnja, naravna, nasilna) muerte repentina (aparente, heroica, por hemorragia, prematura, natural, violenta ali a mano airada)
slutnja bližnje, skorajšnje smrti presentimiento m de la muerte próxima
malo pred svojo smrtjo poco antes de morir
po smrti objavljen póstumo
boj za življenje ali smrt lucha f a muerte
za življenje ali smrt a vida o muerte
prinašajoč smrt mortal, fatal, mortífero, deletéreo
dan (obletnica) smrti día m (aniversario m) de la muerte
boriti se s smrtjo agonizar, estar en la agonía
do smrti goniti (divjad) perseguir a muerte, acosar (tudi fig)
tu gre za življenje ali smrt va en ello la vida
iti v smrt ir a la muerte
do smrti mučiti atormentar hasta la muerte
nihati, viseti med življenjem in smrtjo estar (ali hallarse) entre la vida y la muerte
najti smrt hallar la muerte; perecer
na smrt obsoditi condenar (ali sentenciar) a muerte
rešiti koga smrti salvar la vida a alg
umreti naravne smrti morir de muerte natural
umreti nasilne smrti morir de muerte violenta, morir a mano airada
do smrti se zgarati matarse a trabajar
pogumno zreti smrti v oči afrontar serenamente la muerte
proti smrti ni leka contra la muerte no hay cosa fuerte

smŕten (of) death, concerning death; (usoden) deadly, fatal; (kazen) capital, mortal, lethal; (smrti podoben) deathlike, deathly

smŕtni boj agony, last throes pl, death agony
smŕtni greh mortal (ali deadly) sin
sedem smŕtnih grehov the seven deadly sins
smŕtna groza horrors pl of death
smŕtno hropenje death rattle
smŕtna kazen capital sentence, death penalty
smŕtne muke pangs pl of death
smŕtna nesreča fatal accident, accidental death
smŕtna nevarnost mortal danger, deadly peril
smŕtno oznanilo notice of death, obituary
smŕtna obsodba capital sentence, condemnation to death, death warrant
smŕtna postelja deathbed
smŕtni primer death, casualty
smŕtna rana mortal wound
smŕtna slutnja premonition (ali presentiment) of death
smŕten strah mortal fear
smŕtni sovražnik deadly enemy
smŕtno sovraštvo deadly hatred
smŕtni udarec death-blow
smŕtna ura hour of death
smŕtni (mrtvaški) zvon death knell
biti v smŕtni nevarnosti to be in mortal danger

smŕten mortel, de (la) mort, fatal, meurtrier, délétère

smrtna bledica pâleur mortelle (ali cadavérique, livide, cireuse), teint cadavéreux
smrtni boj agonie ženski spol
smrtni greh (religija) péché mortel
smrtno hropenje râle moški spol de l'agonie
smrtna kazen peine capitale (ali de mort)
smrtne muke tourments moški spol množine de la mort
smrtna nevarnost danger moški spol de mort
smrtna obsodba arrêt moški spol de mort, sentence capitale, condamnation ženski spol à (la peine de) mort
smrtna postelja lit moški spol de mort
smrtno sovraštvo inimitié (ali haine) mortelle
smrtni strah affres ženski spol množine (ali angoisses ženski spol množine) de la mort
prestajati smrtni strah être dans des transes mortelles
smrtni udarec coup mortel, (milostni) coup de grâce
smrtna ura heure ženski spol de la mort, heure suprême (ali fatale), dernière heure
smrtni vzrok cause ženski spol de la mort
smrtni žarki rayons moški spol množine de la mort, familiarno rayons qui tuent

smŕten de muerte, mortal; fatal, mortífero, deletéreo

smrten primer muerte f
smrtni primeri fallecimientos m pl, defunciones f pl (zlasti v statistikah)
smrtna bledica palidez f cadavérica
smrtna celica cámara f de ejecución
smrtni greh (rel) pecado m mortal
smrtni boj agonía f, último trance m
smrtno hropenje estertor m de la agonía
smrtna kazen pena f capital, pena de muerte
smrtne muke angustias f pl mortales
smrtna nevarnost peligro m de muerte
rešiti koga iz smrtne nevarnosti salvar la vida a alg
smrtno oznanilo (v časopisu) esquela f de defunción; (s pismom) esquela mortuoria
smrtna obsodba sentencia f de muerte
smrtni padec caída f mortal
smrtna postelja lecho m de muerte
smrtna rana herida f mortal
smrtno sovraštvo odio m mortal
smrtno spanje sueño m de muerte
smrtni strah angustias f pl mortales
prestajati smrtni strah pasar angustias mortales, estar con el alma en un hilo
smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora f
smrtni udarec golpe m mortal; (milostni) golpe m de gracia
smrtni vzrok causa f de la muerte
smrtni žarki rayos m pl mortíferos

sposob|en [ó] (-na, -no)

1. fähig, tüchtig
vsega sposoben zu allem fähig

2. za kaj: befähigt (für); fähig
biti sposoben imstande sein, in der Lage sein zu, -tüchtig sein, -tauglich sein
ne biti sposoben nicht imstande sein, nicht in der Lage sein zu, -unfähig sein -untauglich sein (transportfähig sein, transportunfähig sein)
-fähig (kreditno kreditfähig, obrambno wehrfähig, opravilno/poslovno geschäftsfähig, handlungsfähig, plačilno zahlungsfähig, pravdno [prozeßfähig] prozessfähig, pravno rechtsfähig, pridobitno erwerbsfähig, ljubiti liebesfähig, manevriranja manövrierfähig, nihanja schwingungsfähig, razsojanja urteilsfähig, priseči eidesfähig, razvoja entwicklungsfähig, za dedovanje erbfähig, za komunikacijo kommunikationsfähig, za koncentracijo konzentrationsfähig, za službo dienstfähig, za terensko delo außendienstfähig), -tüchtig (poslovno geschäftstüchtig, za letenje lufttüchtig, za plovbo seetüchtig, za plovbo po odprtem morju hochseetüchtig, za vožnjo fahrtüchtig)

3. (primeren) -tauglich (za prestajanje kazni vollzugstauglich); -reif (za koncertno nastopanje konzertreif, za sklepanje [beschlußreif] beschlussreif); -bar (za plastično deformacijo verformbar); -würdig (kreditno kreditwürdig)

4. vojska za vojaško službo: tauglich, diensttauglich, wehrfähig, wehrdienstfähig, waffenfähig
sposoben za fronto vojska frontdienstfähig, frontdiensttauglich, kriegstauglich
sposoben za boj kampftüchtig, kampffähig

5.
življenjsko sposoben lebensfähig, lebenstüchtig
| ➞ → zmožen

sprejéti recevoir, accueillir ; (denar) recevoir, toucher ; (ukrep, zakon, sklep, predlog) adopter

boj (borbo) sprejeti accepter le combat (la lutte)
dar (povabilo) sprejeti accepter un cadeau (une invitation)
toplo (prisrčno) koga sprejeti accueillir quelqu'un chaleureusement (cordialement)
delavce sprejeti engager des ouvriers
zakon je bil sprejet soglasno la loi fut adoptée (ali votée) à l'unanimité
sprejeli so nas z odprtimi rokami on nous a reçus (ali accueillis) à bras ouverts

spustíti (-ím) | spúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. calare, abbassare, lasciar cadere;
spustiti zapornice calare la chiusa
spustiti sidro calare l'ancora
spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata

2. calare; navt. calumare; immettere:
navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
spustiti ladjo v vodo varare la nave
spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza

3. far entrare:
spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
spustiti naprej far passare

4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
spustiti cene abbassare i prezzi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.

B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
spustiti se na tla scendere a terra
spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
aer. spuščati se v drsnem letu planare

2. pren. calare, scendere:
v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia

3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
spustiti se v boj gettarsi nella mischia
spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
spustiti se v jok mettersi a piangere
spustiti se v pogovor attaccar discorso
spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
spustiti se v politiko darsi alla politica
spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
spustiti se na pot mettersi in cammino
spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso

spusti|ti se² (-m se) spuščati se (iti) sich begeben
spustiti se v boj zu Felde ziehen
spustiti se v napad zum Angriff übergehen
figurativno spustiti se v bitko z (jemandem) eine Schlacht liefern
spustiti se v galop in Galopp fallen
spustiti se v spopad auf Kollisionskurs gehen

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

stoje¹ [é] im Stehen
stoje popita kava der Stehkaffee
stoje spati im Stehen schlafen
boj stoje der Standkampf

svobod|a [ô] ženski spol (-e …) die Freiheit; za delovanje: der Spielraum; za mišljenje, delovanje ipd.: der Freiraum
svoboda gibanja pravo die Freizügigkeit
-freiheit (norcem priznana Narrenfreiheit, duha Geistesfreiheit, gibanja Bewegungsfreiheit, govora Redefreiheit, informiranja Informationsfreiheit, izbire Wahlfreiheit, misli Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, mišljenja Gesinnungsfreiheit, Meinungsfreiheit, obrti Gewerbefreiheit, odločanja Entscheidungsfreiheit, poučevanja znanstvenih doktrin Lehrfreiheit, tiska Druckfreiheit, Pressefreiheit, trgovanja Handelsfreiheit, umetnosti Kunstfreiheit, veroizpovedi Religionsfreiheit, Glaubensfreiheit, vesti Gewissensfreiheit, volje Willensfreiheit, za delovanje Handlungsfreiheit, Ellbogenfreiheit, zborovanja Versammlungsfreiheit, združevanja Vereinsfreiheit, Vereinigungsfreiheit)
umetniška svoboda künstlerische Freiheit
… svobode Freiheits-
(ideja der Freiheitsgedanke, kip die Freiheitsstatue, občutek das Freiheitsgefühl)
dati svobodo komu (jemanden) freigeben
pustiti dovolj svobode genug Freiheit/Freiräume lassen, (jemandem) eine lange Leine lassen
pustiti na svobodo freilassen
potreba po svobodi das Freiheitsbedürfnis, der Freiheitsdrang
boj za svobodo der Freiheitskampf
borec za svobodo der Freiheitskämpfer, der Freiheitsheld

svobôda freedom; liberty; (neodvisnost) independence

svobôda govora in združevanja freedom of speech and assembly
svobôda govora freedom of speech
svobôda tiska freedom of the press
svobôda vestí liberty of consience
svobôda morij freedom of the seas
osebna svobôda individual liberty
pesniška svobôda poetic licence
politična svobôda political liberty
boj, vojna za svobôdo struggle for liberty
želja (žeja) po svobôdi desire (thirst) for liberty (ali independence)
verska svobôda religious freedom
državljanska svobôda civil liberty
svobôda opredelitve freedom of choice
boriti se za svobôdo to fight for freedom
biti na svobôdi (prostosti) to be at liberty, to be at large
izpustiti na svobôdo to set at liberty, to set free
dobiti, doseči svobôdo to gain, to obtain liberty (ali freedom)
izpustiti na svobôdo (prostost) proti kavciji to release on bail
biti na svobôdi proti kavciji to be out on bail
boriti se za svobôdo misli to struggle (ali to fight) for freedom of thought

taliban samostalnik
(pripadnik gibanja) ▸ tálibSeptembra 1996 so talibani osvojili Kabul. ▸ 1996 szeptemberében a tálibok elfoglalták Kabult.

tekm|a¹ [é] ženski spol (-e …) šport das Spiel, das Wettspiel, das Match; (finalna Endspiel, izločitvena Ausscheidungsspiel, kondicijska Aufbauspiel, kvalifikacijska Qualifikationsspiel, mednarodna Länderspiel, nogometna Fußballspiel, odločilna Entscheidungsspiel, otvoritvena Eröffnungsspiel, prva Hinspiel, povratna Rückspiel, prijateljska Freundschaftsspiel, prvenstvena Meisterschaftsspiel, na domačem igrišču Heimspiel, na gostovanju/v gosteh Auswärtsspiel); (boj) der Kampf (ekshibicijska Schaukampf, posameznikov Einzelkampf); (dirka) das Rennen
veslaška tekma das Wettrudern, das Bootsrennen
… tekme Spiel-
(konec das Spielende, minuta die Spielminute, potek der Spielverlauf, prekinitev die Spielunterbrechung, vodstvo Spielleitung)
prve tekme (prvi del tekmovanja) die Hinrunde
povratne tekme die Rückrunde
žvižg za konec tekme der [Schlußpfiff] Schlusspfiff
poročilo o tekmi der Spielbericht
odigrati tekmo ein Spiel liefern

tekm|ovati (-ujem) šport an einem Wettkampf/Spiel/ Wettbewerb teilnehmen
tekmovati s kom figurativno rivalisieren, konkurrieren mit, in Konkurrenz stehen mit
(spodnašati koga) (jemandem) den Rang streitig machen, (spustiti se v boj) antreten gegen, in Wettbewerb treten mit

terorist samostalnik
1. (politični skrajnež) ▸ terroristaTam so septembra 1970 palestinski teroristi razstrelili tri letala. ▸ 1970 szeptemberében ott a palesztin terroristák három repülőgépet robbantottak fel.

2. neformalno, izraža negativen odnos (ustrahovalec) ▸ terrorista
Doma pa je pravi terorist in zahteva nepreklicno disciplino. ▸ Otthon igazi terrorista, tökéletes fegyelmet követel.
Mogoče pa je prav zaradi tega, ker je doma v podrejenem položaju, v službi diktator in terorist. ▸ Talán éppen azért diktátor és terrorista a munkahelyén, mert otthon alárendelt szerepet tölt be.