vānus 3 (indoev. kor. *(e)u̯an- prazen; prim. skr. ūnáḥ = gr. εὖνις = got. wans = stvnem. wan pogrešajoč, utrpevajoč, primanjkujoč, nezadosten, ang. to want potrebovati, hoteti; sor. tudi lat. vacāre, vacuus)
1. prazen, ničesar ne vsebujoč, brez jedra, piškav, jalov: aristae V., granum Col., somnia V., num vanae redeat sanguis imagini H. senci (umrlega).
2. metaf.
a) prazen, praznoten, puhel, ničen, ničev, ničeven, neuspešen, brezuspešen, izjalovljen, zastonjski, neosnovan, neutemeljen, brez razloga bivajoč, neresničen, lažen, lažniv, dozdeven, namišljen, umišljen, navidezen: Enn. ap. Fr., Ter., Lucr., Plin., Q., Sen. ph. idr., spes, omen, morsus, preces O., promissa T., vana tela mittebant L. brez uspeha, zastonj, ut pila non vana caderent L., ictus L., ne vanus (zastonj) castris adsideret T., metus, gaudia H. namišljen, nec vana fides V. ne neutemeljena, orationi vanae crediderunt Ci., tibi vana quaedam pollicebar Ci., non bellum, sed vana imago belli L., ne vana esset urbis magnitudo L. le navidezna, vana acies Cu. ali vanior acies L. redka, redkejša; vanus ingenio L.; pesn. z gen.: philosophiae turba vana (brez) sanctitudinis Ap., aut ego veri vana feror V. ali se motim v resnici ali pa me videz vara, vanus voti Sil.; subst. vānum -ī, n praznost, ničnost, puhlost, ničevost, ničevnost, neuspešnost, brezuspešnost, izjalovitev, zastonjskost, neosnovanost, neutemeljenost, videz, dozdeva, dozdevek, dozdevnost, domislek, domislica, izmislek, izmišljotina, domišljija (starejše umišljava), namislek, namišljenost, neresničnost, neresnica, laž, lažnost, lažnivost: ad vanum et irritum redacta victoria L. izničena, haustum ex vano L. iz napačnega vira zajeto, umišljeno, non tota ex vano criminatio erat L. neutemeljena, brez osnove (podlage), cedit labor in vanum Sen. tr. je brezuspešen, je zastonj, ut tela in vanum cadant Sen. tr. brez uspeha, alioquin abibunt in vanum monentium verba Sen. ph. so v burjo govorjene, so bob v (ob) steno, so govorjene v prazno; v pl.: haud vana afferre L., periculum auxit vana rumoris (= vanos rumores) T., corruptus vanis rerum H. po navideznosti; kot notranji obj. (adv.): ut vidit vana tumentem V. napihnjenega od domišljavosti.
b) nečimrn (ničemuren), samovšečen, domišljav, nastopaški, vetrnjaški, kvasaški, bahav, bahaški, širokousten, hvalisav, lažniv: Tib., Val. Max., Vell. idr., ingenium L., S., hostes S., auctor Cu., L. neverodostojen, haruspices Ci., non vani senes O. verodostojni, ki jim gre verjeti, vani parentes V., vanissimi cuiusque ludibrium Cu. vsakega vetrnjaka, nec, si miserum Fortuna Sinonem finxit, vanum etiam mendacemque … finget V. — Adv. vānē nično, ničevo, nečimrno (ničemurno), oholo, puhlo, neutemeljeno, zastonj, zaman, brez razloga: Vulg., Eccl. idr., gaudere Tert., multo vanius et nequius excogitatum Ap., vanissime praecavere Tert.
Zadetki iskanja
- vino m
1. vino:
vino bianco, rosé, rosso belo, roze, rdeče vino
vino da dessert, da pasto desertno, namizno vino
vino secco, abboccato, dolce suho, polsladko, sladko vino
vino nuovo, vecchio novo, staro vino
vino d'annata žlahtno vino
vino artefatto sadno vino
vino battezzato pren. šalj. krščeno vino
vino brulé kuhano vino
vino a denominazione d'origine controllata vino s kontroliranim poreklom
vino fatturato ponarejeno, nepristno vino
vino gasato, gassato umetno peneče se vino
vino mezzo, secondo patočno vino
vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona)
dire pane al pane e vino al vino pren. naliti čistega vina, reči bobu bob in popu pop
2. (sadno) vino:
vino di mele (sidro) jabolčnik
vino di riso sake
3. pren. pijanost:
i fumi del vino pijanost
avere il vino allegro, triste pren. v pijanem stanju biti vesel, žalosten
reggere il vino dobro prenesti vino
smaltire il vino prespati pijanost, strezniti se
PREGOVORI: buon vino fa buon sangue preg. vino poživlja kri - vólčji (-a -e) adj.
1. di, da lupo; di lupi; lupesco:
volčje krdelo branco di lupi
2. pren. crudele, spietato
3. pren. grande; da lupo:
volčja lakota fame da lupo
4. pren. cane, da lupi, fondo:
volčji mraz tempo da lupi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. iti v volčji brlog andare nella tana, nel covo dei malviventi
bot. volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)
bot. volčja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
lov. volčja jama trabocchetto per lupi
(orodje za vlamljanje) volčja noga piede di porco
vrtn. volčji bob lupino (Lupinus)
vet. volčji krempelj dito atrofizzato (della zampa posteriore canina)
med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi - wet1 [wet]
1. samostalnik
mokrota, vlaga; voda, dež, deževno vreme
sleng pijača; požirek
ameriško nasprotnik prohibicije
2. pridevnik
moker, premočen, še ne suh, (na)vlažen, namočen; deževen; bogat s padavinami; konserviran (v steklenicah)
ameriško ki ni pod prohibicijo; ki glasuje, je proti prohibiciji
sleng obrnjen, napačen; nor, prismojen
wet as a drowned rat moker kot miš
wet behind the ears figurativno moker za ušesi, neizkušen
wet blanket figurativno hladna prha, kvarilec dobrega razpoloženja
wet bargain kupčija, potrjena s kozarcem vina
wet bob študent iz Etona, ki se bavi z vodnim športom
a wet idea nora ideja
wet paint! sveže (pre)pleskano!
wet goods ameriško, trgovina blago (roba) v tekočem stanju, pogovorno alkoholne pijače
wet through do kosti premočen
wringing wet za ožeti moker
to be wet to the skin biti do kože moker (premočen)
you are all wet sleng si popolnoma na krivi, napačni poti - κύαμος, ὁ (κυέω) 1. bob, fižol, bobov žreb, volitev; τῷ κυάμῳ λαγχάνω izvoljen sem po bobovem žrebu, ἀπὸ κυάμου καθίστημι izvolim po bobovem žrebu, βουλὴ ἀπὸ τοῦ κυάμου po bobovem žrebu izvoljeno svetovalstvo. 2. bobu podoben lotosov sad (Arr.).
- ὄσπριον, τό sočivje; pos. bob.
- бросать, бросить (proč) metati, stran zabrusiti, (od)vreči; (pren.) razmeta(va)ti; puščati;
б. взгляд gledati;
б. обвинение obdolžiti, obtožiti;
б. оружие vdati se;
б. кровь bruhati kri;
б. свет odreči se svetu;
б. жребий žrebati;
б. курить nehati kaditi;
б. упрёки očitati;
брось это! pusti to!;
б. слова на ветер bob ob steno; - горох m grah;
как горох в стену kakor bob v steno;
сыпать горохом zelo hitro govoriti;
при царе Горохе v davnih časih - донимать, донять nadlegovati, zagreniti življenje; (iz)mučiti;
его пичём не доймёшь za vse je nedostopen; pri njem je vse bob ob steno; ne prideš mu blizu;
его ничем так не доймёшь как денежным штрафом z ničimer ga tako ne zadeneš, kakor z denarno kaznijo - кол m
1. pl.
колья kol; pl.
колы enojka, »cvek«:
вбить осиновый к. dokončno odpraviti nevarnost;
колом стоять в горле obtičati v grlu;
хоть к. на голове теши vse je bob ob steno;
2. stara ploskovna mera;
у него ни коли ни дворй prav ničesar nima