Franja

verschließen^* zapreti, zapirati (figurativ in sich vase), mit einem Schlüssel: zakleniti, zaklepati; (dicht machen) neprodušno zapreti; (mit einer Plombe versehen) plombirati; sich verschließen Argumenten usw.: biti gluh za, zapirati se pred; sich einem Menschen verschließen skrivati svoje bistvo pred (kom)

vif, vive [vif, viv] adjectif živ, živahen; isker, hiter; (mraz) oster; (izraz) drastičen

él pod napetostjo; masculin živo meso; življenje; srce, bistvo, jedro
chaux féminin vive živo apno
eau féminin vive studenčnica
froid masculin vif oster mraz
haie féminin vive živa meja
kilo masculin vif kilogram žive teže
plaie féminin vive odprta rana
de vive force s silo, nasilno
de vive voix ustno
le vif d'une question bistvo vprašanja
couper, trancher dans le vif energično postopati
entrer dans te vif du sujet priti k bistvu, jedru stvari
être vif comme la poudre hitro se razburiti, vzkipeti
piquer au vif zadeti v živo
prendre sur le vif risati ali slikati po naravi, vzeti iz življenja
pêcher au vif loviti ribe z živo vabo

zadéti (-dénem) | zadévati (-am) perf., imperf.

1. colpire, urtare, cozzare (contro), investire:
ladja je s kljunom zadela ob čer la nave cozzò con la prua contro uno scoglio

2. colpire, battere, centrare:
strela je zadela zvonik un fulmine ha colpito il campanile
zadeti tarčo colpire, centrare il bersaglio

3. zadeti, zadevati na mettere (addosso):
zadeti koš na hrbet mettere la gerla in spalla

4. vincere:
zadeti na loteriji vincere alla lotteria

5. (prizadeti, prizadevati) colpire:
podražitve so zadele predvsem nižje sloje i rincari hanno colpito anzi tutto le classi subalterne

6. interessare:
povečanje pokojnin zadene vse upokojence l'aumento delle pensioni interessa tutte le categorie di pensionati

7. subire, esser colto:
kap ga je zadela è stato colto da un colpo apoplettico

8. cogliere:
slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe il pittore ha colto magistralmente il colore dell'atmosfera autunnale

9. (uganiti) indovinare, infilare, azzeccare:
ne zadene prav nobene non ne azzecca una!

10. zadevati koga, kaj concernere, riguardare qcn., qcs.:
kar zadeva mene, so stvari urejene per quel che mi riguarda la faccenda è regolata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ne zadeni, da bi nas pozabil Dio non voglia che si dimentichi di noi!
pren. zadeti bistvo cogliere l'essenziale, la sostanza di qcs.
pren. zadeti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
pren. zadeti pravo struno toccare la corda giusta
pren. zadeti žebljico na glavico, zadeti v črno cogliere nel segno

zavŕtati (-am)

A) perf.

1. forare, trapanare

2. pren. indagare, inquisire, chiedere informazioni

3. pren. penetrare, entrare:
zavrtati v bistvo problema entrare nel nocciolo del problema

4. inferire fitte; ferire, rodere:
v hrbtenici je zavrtala bolečina sentiva fitte alla spina dorsale
v srcu mu je zavrtal črv dvoma il chiodo del dubbio gli rodeva il cuore

5. pren.
zavrtati oči v koga fissare con sguardo penetrante qcn., guardare fissamente qcn.

B) zavŕtati se (-am se) perf. refl.

1. penetrare (rodendo); ficcarsi

2. pren. darsi, applicarsi, impegnarsi:
zavrtati se v delo sprofondarsi nel lavoro
zavrtati se v problem impegnarsi tutto nella soluzione del problema

3. pren.
zavrtati se z očmi v koga fissare con sguardo penetrante qcn.

živ|ec⁴ moški spol (-ca …) figurativno (bistvo) der Nerv
zadeti živec Xa den Nerv des X treffen

δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.

εἶδος, ους, τό (εἶδον) 1. gledanje NT, pogled. 2. zunanja oblika, lik, (lepa) postava, stas, lice, obraz; podoba, lepota; acc. εἶδος po postavi, τὰ τῶν ζώντων εἴδη živi vzorci. 3. predstava, vzor, ideja, misel, pojem. 4. a) kakovost, vrsta, svojstvo, bistvo; b) način življenja ali delanja, ἐπὶ τοῦτο τὸ εἶδος τρέπομαι krenem po tej poti, tako uravnam (delam); oblika države, ustava.

κεφάλαιον, τό (κεφαλή) 1. glavno, najpoglavitnejše, bistvo, glavna oseba (τῶν κάτωθεν izmed umrlih, t. j. Periklejeva glava). 2. glavna reč, poglavitna stvar, glavni vzrok (vsebina), ἐν κεφαλαίῳ splošno, nakratko, vobče. 3. jedro, posnetek, obseg; NT glavnica, vsota.

λόγος, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h komu na pogovor (posvetovanje), pogovarjam se s kom τινί, ἐμαυτῷ διὰ λόγων ἀφικόμην govoril sem sam s seboj = premišljeval sem pri sebi, ἐν λόγοις εἰμί τινι pogovarjam se s kom, λόγους ποιοῦμαι περί τινος začnem se pogajati zaradi česa, ἐς τοιούτους λόγους ἐμπίπτειν ἀναγκάζομαι prisiljen sem tako govoriti; posebno dovoljenje, pravica govoriti; λόγον αἰτέομαι prosim besede, τυγχάνω λόγου dobim besedo, pridem do besede, δίδωμι λόγον τινί dam komu besedo; c) α.) rek, izrek, pregovor, λόγος ἀρχαῖος, παλαιός, božji izrek, prorokovanje δρυὸς λόγοι μαντικοί; β.) povelje, zapoved δέκα λόγοι NT, ἐπὶ τῷ πλήθει λόγος (ἐστί) narod odločuje sam; γ.) naročilo, predlog, pogoj φέρω τοὺς αὐτοὺς λόγους, λόγον δέχομαι; λόγος γίγνεται περί τινος predlaga se kaj, λόγον προσφέρω predlagam, ἐπὶ τίνι λόγῳ pod kakim pogojem, v kak namen, ἐπὶ λόγῳ τούτῳ v ta namen, pod tem pogojem; δ.) dogovor, sklep: οὐκ ἦλθον ἐς τούτου λόγον, ὥστε μάχεσθαι niso mogli skleniti, κοινῷ λόγῳ po skupnem sklepu, ἐπί τινι λόγῳ na podlagi dogovora; ε.) trditev, izjava, τῷ σῷ λόγῳ po tvoji trditvi, λόγῳ ὡς Λακεδαιμονίων νικώντων vsled izjave, da so L. zmagali; ζ.) beseda (na katero se lahko zanesemo) Sof. O. C. 651 (opp. ὅρκος); η.) (prazne) besede (opp. ἔργον), izgovor, pretveza, λόγοις φιλέω ljubim samo z besedami, λόγοις ἐλεέω pomilujem (tolažim) z lepo besedo, ὡς γυναῖκα τῷ λόγῳ na videz žensko, λόγους λέγω blebetam, λόγου ἕνεκα samo na videz, ἐκ σμικροῦ λόγου pod malenkostnim izgovorom. 3. vsebina govora: a) govorica, vest, glas, poročilo, slava; λόγος διῆλθε govorica (glas) se je razširila, λόγος ἐστί, ἔχει, κατέχει, φέρεται pripoveduje se, govori se, govorica je; λόγον ἔχεις imaš slavo, λόγος ἀγαθός σε ἔχει dobro se govori o tebi, ἔχω λόγον govori se o meni, λόγου πλείστου zelo ugleden; λόγῳ οἶδα, ἐξακούω, πυνθάνομαι drugi so mi to povedali, od drugih vem; b) govor po obliki in vsebini: α.) pripovest, resnična zgodba (opp. μῦθος), basen, bajka; τέρπω τινὰ λόγοις razveseljujem koga s povestmi, λόγους πλάττω izmišljam bajke (prazne govorice), λόγον λέγω pripovedujem basen, λόγος τοῦ κυνός basen o psu, οἱ Αἰσώπου λόγοι Ajzopove basni; β.) opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, oddelek (knjige), ἐν τοῖσι Ἀσσυρίοισι λόγοισι v odstavku, kjer se govori o Asiriji, οἱ πρῶτοι τῶν λόγων prve knjige (zgodovine), prejšnji spisi, ἐν ἄλλῳ λόγῳ na drugem mestu (moje zgodovine); γ.) proza ἐν λόγῳ καὶ ἐν ᾠδαῖς; δ.) javen govor, zgovornost, govorništvo ἡ λόγων τέχνη; ε.) načelo, teorija, nauk NT; ζ.) razlaga, pojem, bistvo; οὐσία, ἧς λόγον τοῦ εἶναι δίδομεν bitje, kateremu pripisujemo resnično bivanje. 4. stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora), τὸν ἐόντα λόγον φαίνω (λέγω) opišem stvar tako, kakršna je, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ pokažem slabo stvar kot dobro, ἐπεὶ πάντ' ἐπίστασαι λόγον ker ti je cela stvar znana, ἱκανὸς αὐτῷ ὁ λόγος ima dosti snovi za govor, ἄλλος λόγος (ἂν εἴη) to je (bi bila) druga stvar,. 5. NT λόγος Beseda, Sin božji. II. računanje. 1. a) račun, ob-, preračun, zagovor, odgovor, λόγον αἰτέω, ἀπαιτέω, λαμβάνω zahtevam račun, pozivljem na odgovor, λόγον συναίρω napravljam račun, λόγον ὑπέχω sem odgovoren; λόγον (ἀπο)δίδωμι dajem račun (odgovor), ἐμαυτῷ περί τινος dajem sebi odgovor, skrbno preudarjam pri sebi; b) preudarjanje, ἀληθεῖ λόγῳ χράομαι preudarjam prav; mnenje, namen, ἐπὶ τῷδε τῷ λόγῳ ὥστε s tem namenom, da, τῷ ἐκείνων λόγῳ po mnenju onih,. 2. ozir (anje), čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; λόγον ποιοῦμαι, ἔχω jemljem v poštev, oziram se na kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ποιοῦμαι, οὐδένα λόγον ἔχω ne jemljem v poštev, ne uvažujem, ne oziram (menim) se za kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ἀπώλοντο neslavno so poginili; ἐς χρημάτων λόγον ἰσχύω z ozirom na premoženje, λόγου οὐδενός (ἐλαχίστου, σμικροῦ) εἰμι nimam nobene veljave, sem brez ugleda, οἱ λόγου πλείστου ὄντες najuglednejši možje; ἐς λόγον τίθεμαι oziram se na kaj, upoštevam, čislam, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον z ozirom na to, potemtakem; ἐν ἀνδραπόδων (συμμάχων) λόγῳ γίγνομαι (εἰμί) veljam, smatram se za sužnja (zaveznika), ἐν ὁμήρων λόγῳ ποιέομαι štejem med talnike. 3. (pameten) vzrok, povod, razlog, λόγον ἔχω imam (pameten) vzrok, οὐκ ἔχει λόγον za to ni pametnega razloga = ni misliti, οὐδὲ πρὸς ἕνα λόγον niti iz enega pametnega vzroka, τίνι λόγῳ iz katerega vzroka, ἐξ οὐδενὸς λόγου brez vzroka. 4. razmerje, način, ἀνὰ λόγον po razmerju; κατὰ λόγον τῆς δυνάμεως v primeri z njih močjo, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον na ta način, κατὰ τὸν αὐτὸν λόγον τῷ τείχει na isti način, ravno tako kakor zid. 5. a) pamet, razum, μετὰ λόγου, κατὰ λόγον pametno, ὀρθὸς λόγος prava pamet, λόγον ἔχω τινός razumem, vem kaj, ὁ λόγος αἱρεῖ zdrava pamet veleva (uči), pametno je; b) bistvo, pomen τῆς ψυχῆς.

οὐσία, ἡ, ion. -ίη (ὤν, οὖσα, ὄν) 1. bitje, bistvo, bistvenost, resničnost, življenje; pl. dnevi življenja. 2. imetje, posest, premoženje.

τρόπος, ὁ (τρέπω) 1. obrat, okret, mer, smer διώρυχες παντοίους τρόπους ἔχουσιν, πάντα τρόπον na vse strani; pl. udarci usode. 2. način, lastnost; bistvo, značaj, način življenja ali mišljenja, vedenje, navada, običaj, kakovost, posebnost χειμῶνος. – adv. τρόπον λόγχης (na način) kakor sulična ost, τὸν αὐτὸν τρόπον na isti način (= τῷ αὐτῷ τρόπῳ); τίνι τρόπῳ, τίνα τρόπον kako? οὐδενὶ τρόπῳ nikakor ne, na noben način, ἐκ παντὸς τρόπου, παντὶ τρόπῳ na vsak način, (κατὰ) πάντα τρόπον vsekako, τρόπον τινά nekako, v nekem oziru, ἐξ ἑνός γε τρόπου vsaj na en način, μετὰ ὁτουοῦν τρόπου na katerikoli način, οὐκ ἀπὸ τρόπου zelo primerno, πάντας τρόπους na vse mogoče načine, ἀπὸ τρόπου neprimerno, πρὸς τρόπου τινός po njegovem mišljenju (želji, okusu).

τύπος, ὁ (τύπτω) 1. udar(ec), mah, sunek. 2. a) vtisk, odtisk, sled, znamenje, rana τῶν ἥλων NT:; b) podoba (izdolbena ali izrezana), kip, soha, malik NT. 3. a) kov, vtisk, znak, oblika, lastnost, svojstvo, kakovost, bistvo, vsebina NT; b) obris, načrt, očrt, kratek opis, οἱ τύποι poteze, črte, τύπῳ v glavnih potezah, v obrisu, ὡς τύπῳ φράσαι da na kratko povem ali opišem; c) zgled, vzor, primer NT, κατὰ τὸν τύπον po zgledu NT.

ὑπό-στασις, εως, ἡ NT 1. podlaga, temelj. 2. resničnost, bistvo, snov, tvarina. 3. stanovitnost, trdno zaupanje.

φύσις, εως, ἡ (φύω) 1. narava = a) naravna (prirojena) lastnost, kakovost, naravno svojstvo, bistvo stvari ali osebe, φαρμάκου lastnost, πέτρου φύσις = πέτρος, Λαίου postava, stas, τόπου lega; Tuk. 2, 45 spol; b) prirojena dušna zmožnost, nadarjenost, značaj, ἰσχὺς φύσεως zavednost duha, φύσιν, κατὰ φύσιν od narave, po naravi, naravi primerno, φύσει po naravi, sam po sebi, po rojstvu; c) naravni (prirojeni) red, ἡ τῶν πάντων φύσις svet, ταύτην βιοτῆς φύσιν ἔχω na ta način živim, κατὰ φύσιν πεφυκώς takšen, kakršen mora biti, naraven, ἡ παρὰ φύσιν ἄνοια protinaravna nespamet (ki presega vse meje), φύσει πέφυκα φωνεῖν po naravi sem tak, da; φύσιν ἔχει τι naravi primerno je kaj, φύσιν οὐκ ἔχει proti naravi je, φύσιν ἔχον kar je naravno, mogoče, κῶς φύσιν ἔχει kako je mogoče. 2. narava kot tvorna sila; rod, rojstvo, pokolenje, izvor, ἣ φύσει μὲν ἦν βασίλεια po rojstvu, φύσει νεώτερος mlajši, πρὸς αἵματος φύσιν rojak po krvi, sorodnik. 3. kar je rojeno, stvar, stvarstvo, vesoljstvo, bitje, zarod, πόντου εἰναλία φύσις (ribe).

χαρακτήρ, ῆρος, ὁ (χαράττω) kar je vdolbeno ali vrezano: 1. kov, vtisk, pečat, podoba, znamenje. 2. izrazita lastnost, značaj, bistvo, kakovost, posebnost, znak, γλώσσης narečje.

бровь f obrv;
он и бровью не повёл niti trenil ni;
не в бровь, а прямо в глаз natančno zadeti bistvo

затрагивать, затронуть oplazovati, oplaziti; zadeti; dotikati se, dotakniti se;
з. вопрос načeti vprašanje;
з. за живое zadeti v živo;
з. сущность zadevati v bistvo

корень m ( pl.
корни ) koren(ina); (pren.) izvor, začetek; rod (zast.); pl.
коренья koreninice, zelišča;
пряные коренья začimbe;
хлеб на корню (nepožeto) žito na njivi;
в корне korenito, temeljito;
покраснеть до кореня волос do ušes zardeti;
смотреть, в к. poglabljati se v bistvo;
подорвать (подкосить) под к. popolnoma, nepopravljivo uničiti;

стержень m steblo; ročaj; (teh.) os, stožer; (pren.) stržen, jedro;
стержень вопроса bistvo vprašanja