Franja

Zadetki iskanja

  • cul [kü] masculin, familier zadnjica, rit; zadnji del; dno (steklenice); figuré bedak, idiot; adjectif bedast

    à cul na koncu (brez sredstev)
    quel cul! kakšen bedak!
    ce qu'il est cul! kako je bedast!
    (populaire) bas du cul, bout du cul majhen človek
    coup masculin de pied au cul brca v zadnjico, žalitev
    (populaire) il a le feu au cul videti je, da se mu zelo mudi
    en avoir dans le cul biti izgubljen, uničen
    l'avoir dans le cul doživeti neuspeh
    j'en ai plein le cul čez glavo imam tega, dovolj mi je tega
    baiser, lécher le cul à quelqu'un (figuré) komu v zadnjico lesti, komu rit lizati
    botter le cul à quelqu'un suniti v rit koga
    enlever le cul à quelqu'un pretepsti koga
    faire cul sec en buvant v dušku, eks izprazniti svoj kozarec
    péter plus haut que le cul (vulgairement, figuré) previsoko meriti (letati)
    renverser cul par-dessus tête prekucniti
    c'est à se taper le cul par terre (figuré) človek bi se valjal po tleh od smeha
    tirer au cul (militaire) izmuzniti se od dela
    tomber, en rester sur le cul osupniti, biti osupel
  • dél partie ženski spol , part ženski spol , portion ženski spol ; (knjige) volume moški spol , tome moški spol

    večji del pour la plus grande partie, pour la plupart
    dolžni del (pravno) réserve (légale, héréditaire)
    mestni del quartier moški spol (d'une ville)
    rezervni, nadomestni del pièce ženski spol de rechange
    spodnji del partie ženski spol inférieure, bas moški spol, dessous moški spol
    sprednji del partie ženski spol antérieure (avant), devant moški spol
    strojni deli organes moški spol množine (pièces ženski spol množine) d'une machine
    del sveta partie du monde, continent moški spol
  • démailler [demaje] verbe transitif razdreti (pletenino, petlje, zanke)

    son bas s'est démaillé zanka se ji je spustila v nogavici
  • dessous [dəsu, tsu]

    1. adverbe spodaj, zdôlaj

    2. masculin spodnji del, spodnja stran, narobe stran (pri blagu); figuré globlji vzrok, ozadje; architecture spodnje nadstropje, trup (pri oknu); pluriel (žensko) spodnje perilo; (v gozdu) podrast, mladičje

    au-dessous (tu) spodaj
    au-dessous de pod
    cinq degrés au-dessous de zéro 5* pod ničlo
    ci-dessous tu spodaj, naprej (v knjigi, v pismu)
    de dessous izpod; spodnji
    en dessous spodaj; skrivaj, zahrbtno, lokavo, potuhnjeno
    là-dessous pod tem, za tem
    il y a là-dessous quelque chose de suspect za tem tiči nekaj sumljivega
    dessous de pod; južno
    par-dessous izpod
    il me prit par-dessous les bras et me souleva de terre prijel me je pod roko in me dvignil s tal
    appartement masculin de dessous spodnje stanovanje
    les gens, les voisins du dessous ljudje, sosedje iz spodnjega stanovanja
    dessous de blouse podloga pri bluzi
    dessous de bouteille, de plat podstavek za steklenico, za skledo
    dessous de bras potnica, vložek, všivek za znoj
    les dessous (de la politique) skrivne spletke (v politiki)
    avoir le dessous podleči, kratko potegniti
    connaître le dessous des cartes biti vešč, spoznati se
    j'ai acheté des bas à cinq francs et au-dessous kupil sem nogavice po pet frankov in še manj, še ceneje
    agir en dessous hinavsko delati (ravnati, postopati)
    être en dessous (figuré) ne biti odkrit
    il est au-dessous de tout on je ničla, je popolnoma nesposoben
    étre au-dessous de sa tâche ne biti kos svoji nalogi
    il est dans le troisième, le trente-troisième dessous (figuré) slabo mu gre, je v slabem položaju
    faire quelque chose par-dessous la jambe (figuré, familier) prenagliti se v čem
    interdit aux enfants au-dessous de 16 ans prepovedano za mladino pod 16 leti
    mettre dessous prevrniti, dol vreči; podvreči, premagati
    mettre sens dessus dessous obrniti vse narobe, postaviti vse na glavo
    regarder en dessous skrivaj pogledati
    rire en dessous potuhnjeno se smejati
    vendre, acheter un objet au-dessous de sa valeur prodati, kupiti predmet izpod njegove vrednosti
  • disqualifier [-kalifje] verbe transitif, sport diskvalificirati, izključiti; odreči ali odvzeti usposobljenost; diskreditirati; (familier)

    se disqualifier diskreditirati se, onemogočiti se
    disqualifier un boxeur pour coup bas izključiti, diskvalificirati boksarja zaradi nizkega udarca
  • donc [dɔ̃k v začetku stavka ali pred samoglasnikom, sicer dɔ̃] conjonction torej; vendar

    allons donc! je to mogoče? to me preseneča!; vi se šalite!
    je pense, donc je suis mislim, torej sem (Descartes)
    taisez-vous donc! molčite vendar!
    (familier) dites donc, vous là-bas! (čujte) vi, tam (doli)!
  • eh! [e] interjection eh! ej!

    eh! bien! no!; no torej!; torej!
    eh! quoi! (ah) kaj!
    eh! vous, là-bas! hej! vi tam (doli)!
  • étage [etaž] masculin nadstropje; etaža; ploščad (na stolpu); géologie sloj; polica, terasa; technique stopnja (d'une fusée rakete); figuré stan, vrsta, stopnja, rang

    de bas étage nizkega porekla, stanu; nižje vrste
    à deux, à plusieurs étages dvo-, večnadstropen, (raketa) dvo-, večstopenjski
    étage à ciel ouvert (minéralogie, mines) dnevni kop
    menton masculin à double étage dvojna brada, podbradek
    étage du haut de l'armoire zgornja polica omare
    loger, habiter au premier (étage) ložirati, stanovati v prvem nadstropju
  • évaluer [evalüe] verbe transitif (o)ceniti; preračunati, taksirati, preceniti, presoditi

    évaluer trop bas, trop haut prenizko, previsoko oceniti
    évaluer une distance à vue d'œil, à vue de nez oceniti razdaljo na oko, približno
    sa maison est évaluée (à) un million de dinars njegova hiša je ocenjena na milijon dinarjev
  • fabrique [fabrik] féminin tovarna, obrat; fabrikat, izdelava, delo; vieilli, religion cerkveni svet, uprava cerkvenega premoženja

    fabrique de bas, de meubles, de porcelaine tovarna nogavic, pohištva, porcelana
    avoir des meubles aux prix de fabrique dobiti pohištvo po tovarniški ceni
  • fabriquer [-ke] verbe transitif izdelovati, proizvajati; fabricirati; figuré ponarediti; izmisliti si; umetno narediti; familier delati, počenjati

    fabriquer des chaussures, des meubles de cuisine izdelovati obutev, kuhinjsko pohištvo
    fabriquer sur mesure, à bas prix izdelovati po meri, po nizki ceni
    fabriquer une histoire izmisliti si zgodbo
    l'incident est fabriqué de toutes pièces incident je popolnoma umetno narejen
  • fonds [fɔ̃] masculin fond, temeljna glavnica, kapital; denar; zaloga; zaklad

    fonds d'amortissement amortizacijski fond
    fonds de caisse blagajniška gotovina
    fonds d'égalisation des changes devizni izravnalni fond
    fonds d'Etat, fonds publics državni papirji
    Fonds International Monétaire Mednarodni monetarni fond
    fonds de prévision, de réserve rezervni fond
    fonds de retraite pokojninski fond
    fonds de roulement obratni kapital
    fonds de secours podporni fond
    fonds secrets tajni fond
    fonds social akcijski kapital
    bailleur masculin de fonds tihi družabnik
    mise féminin de fonds vložitev kapitala, (v podjetje) vložena vsota denarja
    avoir un fonds de santé robuste nikdar ne biti resneje bolan
    il a un grand fonds d'honnêteté poštenost je njegova glavna lastnost
    être en fonds biti pri denarju, imeti denar
    les fonds sont bas (familier) z denarjem je trda
    faire les fonds zbrati kapital (de quelque chose za kaj)
    ils manquent de fonds pour nimajo dovolj kapitala, denarja za
    prêter à fonds perdus posoditi denar osebi, ki ga ne bo vrnila, insolventnemu dolžniku
    rentrer dans ses fonds dobiti nazaj svoj denar
  • Gāvius 3 Gávij(ev), ime rim. rodu, poseb.

    1. P. Gavius Publij Gavij, rim. državljan, ki ga je dal Ver (Verres) bičati in križati: CI.

    2. Gav. Bassus Gav. Bas, rim. slovničar v času ces. Trajana: GELL., MACR., LACT. – Od tod adj. Gāviānus 3 Gavijev: crux LACT. Gavijev križ (gl. Gavius 3, 1.)
  • generálen (-lna -o) adj.

    1. (glaven) generale:
    generalni direktor direttore generale

    2. (splošen) generale:
    generalna stavka sciopero generale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    geogr. generalna karta carta generale
    muz. generalni bas basso continuo
    šport. generalni plasma classifica generale
    med., teh. generalni pregled check-up
    voj. generalni štab Stato maggiore generale
    navt. generalni tovor carico generale
    rel. generalni vikar vicario generale
  • generaln|i (-a, -o) General- ( glasbabas der [Generalbaß] Generalbass, direktor der Generaldirektor, guverner der Generalgouverneur, javni tožilec der Generalanwalt, konzul der Generalkonsul, konzulat das Generalkonsulat, pregled die Generalinspektion, sekretar der Generalsekretär, stanovi množina, zgodovina Generalstände, vikar der Generalvikar, zastopnik der Generalvertreter, karta die Generalkarte, servis die Generalüberholung, direkcija die Generaldirektion, linija die Generallinie)
    generalni gradbeni načrt der Bauleitplan
  • govoríti parler, discourir, dire, faire (ali prononcer) un discours

    govoriti s kom o čem parler à (ali avec) quelqu'un de quelque chose
    govoriti francosko (nemško, špansko) parler français (allemand, espagnol)
    glasno (tiho) govoriti parler haut (bas)
    javno govoriti parler en public
    govoriti o politiki (poslih, umetnosti) parler (de) politique (affaires, art)
    govoriti resnico dire la vérité
    govori se on dit, le bruit court
    govoriti je srebro, molčati je zlato la parole est d'argent, mais le silence est d'or
  • *haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

    la haute (populaire) visoki krogi
    l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
    à haute voix glasno
    au haut de na višini (česa)
    au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
    de haut od zgoraj, figuré zviška
    de haute lutte s silo, siloma
    de haute mer visokomorski
    de haute tête dvignjene glave
    d'en haut od zgoraj, z neba
    du haut de z vrha
    du haut du balcon z balkona
    du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
    en haut zgoraj, navzgor, kvišku
    en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
    là-haut tam, tu gori, zgoraj
    sur le haut du jour okoli poldneva
    tout haut čisto glasno
    haut la main brez truda, lahkó, igraje
    haut les mains! roke kvišku!
    haut les bras! na delo
    haut les cœurs! kvišku srca!
    la mer est haute morje je razburkano
    Chambre haute (politique) gornja zbornica
    (chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
    mer féminin haute plima
    ton masculin haut aroganten ton
    ville féminin haute gornje mesto
    ordre masculin d'en haut višji ukaz
    le Très-Haut (religion) Vsemogočni
    haut-allemand, e visokonemški
    haut et court kratkomalo
    haute antiquité féminin davni stari vek
    la Haute Italie gornja Italija
    les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
    haut commandement masculin višje poveljstvo
    haute conjoncture féminin visoka konjunktura
    haute considération féminin visoko čislanje
    haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
    Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
    la Haute Couture vodilne modne hiše
    hautes études féminin pluriel visokošolske študije
    haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
    la haute finance denarna aristokracija
    haut fourneau masculin plavž
    haute futaie féminin visoki gozd
    haute main féminin glavno vodstvo
    haut mal masculin božjast
    la haute mer odprto morje
    haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
    haute nouveauté féminin zadnja modna novost
    haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
    haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
    haute trahison féminin veleizdaja
    haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
    avoir la haute main imeti premoč
    avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
    avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
    avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
    avoir de hautes visées visoko stremeti
    être haut de jambes imeti dolge noge
    faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
    gagner le haut zbežati
    jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
    marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
    parler haut glasno govoriti
    penser tout haut glasno misliti
    porter haut la tête visoko nositi glavo
    le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
    regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
    tenir la bride haute brzdati, krotiti
    tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
    tenir en haute estime visoko ceniti
    tenir le haut du pavé biti gospodar po
  • Herennius 3 Herénij(ev), ime rimskega rodu iz Samnija. Poseb. znani so:

    1. C. Pontius Herennius Gaj Poncij Herenij, zmagovalec pri Kavdiju l. 321: Ci., L.

    2. C. Herennius, l. 218 triumvir pri razdelitvi zemljišč: L.

    3. Herennius Bassus Herenij Bas, l. 215 senator v Noli, Hanibalu tega mesta ni hotel izročiti: L.

    4. M. Herennius Mark Herenij, konzul l. 93, govornik srednjega sloga: Ci.

    5. T. Herennius Tit Herenij, ugleden trgovec v Sirakuzah, usmrčen na Verovo povelje: T.

    6. C. Herennius, l. 80 tribunus plebis: S. fr.

    7. C. Herennius, l. 50 tribunus plebis, ki je podpiral Klodij(c)e: Ci. ep.

    8. Herennius Gallus Herenij Gal, gledališki igralec, ki ga je Kornelij Balb povitezil v Gadesu: Ci. ep.

    9. Herennius Macer Herenij Maker je razžalil cesarja Kaligulo in si s tem nakopal njegovo sovraštvo: Sen. ph.

    10. Herennius Gallus Herenij Gal je padel kot legat v boju proti Klavdiju Civilisu: T.

    11. Herennius Senecio Herenij Senekión iz Betijske Hispanije, prijatelj Plinija mlajšega, je pošteno in zvesto popisal življenje Helvidija Priska; cesar Domicijan ga je zato dal usmrtiti: T., Plin. iun. — Od tod adj. Herenniānus 3 Herenijev: coheredes Ci. ep.
  • *honte [ɔ̃t] féminin sram, sramota, ponižanje

    j'ai honte sram me je
    avoir honte sramovati se
    se couvrir de honte blamirati se
    j'avoue à ma honte priznam v svojo sramoto
    faire honte à quelqu'un sramoto komu delati, osramotiti koga
    faire honte de quelque chose à quelqu'un komu kaj očitati
    mourir, pleurer, rougir de honte umreti, jokati, zardeti od sramu, sramote
    perdre, mettre bas la honte (toute honte), avoir toute honte bue izgubiti vsako sramežljivost
    tu n'as pas honte! fej! sram te bodi!
    courte honte blamaža
    fausse, mauvaise honte napačna sramežljivost
  • ici [isi] adverbe tu, tukaj; sem, semkaj

    d'ici od tu, od tod
    par ici tod, tu skozi
    ici-bas tu doli, na tem svetu
    d'ici-bas zemeljski
    jusqu'ici do tu, do sedaj, doslej
    d'ici là dotlej; medtem
    d'ici peu v kratkem
    d'ici en huit čez teden dni
    d'ici à ce que (subj) dokler ne
    d'ici (à) demain do jutri (zjutraj); še dolgo
    d'ici un an čez leto dni
    d'ici trois jours čez tri dni
    d'ici près čisto blizu
    à partir d'ici od tu, odslej, od sedaj naprej
    j'en ai jusqu'ici (familier) sit sem tega, čez glavo imam že tega
    il n'en est pas question d'ici longtemps o tem še dolgo ne more biti govora