Franja

μανθάνω [Et. iz mn̥dh, podaljš. iz kor. men, misliti: men-dh, slov. moder, (strslov. mądrъ), nem. munter. – Obl. fut. μαθήσομαι, aor. ἔμαθον, pf. μεμάθηκα, adi. verb. μαθητός in -έος; ep. aor. ἔμμαθον in μάθον]. 1. učim se, naučim se παρά, ἔκ τινος, inf.; aor. in pf. naučil sem se, vem, (po)znam, razumem; οἱ μανθάνοντες učenci. 2. spoznam, izvem, slišim, opazim, umem, navadim se; poizvedujem, povprašujem, τί po čem, τινά koga, τινός, ἀπό, πρός, παρά τινος, ὅτι, ὡς, εἰ; s pt. ἔμαθε ἔγκυος οὖσα izvedela je, da je noseča, μὴ μάθῃ μ' ἥκοντα da ne opazi, da sem prišel; pomni τί μαθών; (ako kdo začudeno ali nejevoljno vpraša) zakaj? čemu? v zavisnem stavku: ὅτι μαθών, n. pr. τί ἄξιός εἰμι παθεῖν, ὅτι μαθὼν οὐχ ἡσυχίαν ἦγον da nisem – Bog ve zakaj – ostal miren = da mi je prišlo na um, ne mirovati.

μεθ-ίστημι, ion. μετ-ίστημι [gl. ἵστημι; fut. μεταστήσω, aor. μετέστησα; pass. μετεστάθην; intr. fut. μεταστήσομαι, aor. μετέστην, pf. μεθέστηκα] I. trans. 1. act. in pass. a) spravim na (drug kraj), prestavljam, premestim ὄρη NT, τὸν πόδα εἰς ἄλλην χθόνα izselim se, πάντα πρὸς Λακεδαιμονίους spravim vse pod oblast L.; b) odstranim, odstavim τινά τῆς οἰκονομίας, σφαγίων odstavim od; rešim, oprostim bolezni νόσου τινά; c) izženem, preženem (iz države); d) izpremenim, prenaredim, preobrazim, τινί τι zamenjam (darila), ὄνομα, πολιτείαν, νόμους. 2. med. odstranim od sebe, velim komu, da naj odide, ali odstopi, odpošljem, iz-, preženem. II. intr. 1. prestavijo, premestijo me, odidem drugam, odstopim, ločim se od koga ἀπό τινος, odstranim se, pobegnem h komu πρός τινα, izženejo me, οἱ μεθεστῶτες pregnanci. 2. ἑτάροισι stopim med tovariše. 3. izpremenim se, obrnem se (na bolje), ἡ τύχη, πολιτεῖαι, menjam svoje prepričanje γνώμης; φρενῶν izgubim pamet, pa tudi premislim se, spametujem se (Evr. Bakh. 943, 1271).

μένω, μίμνω μιμνάζω [Et. lat. maneo iz m°n-, gršk. μίμνω, μονή. – Obl. fut. μενῶ, aor. ἔμεινα, pf. μεμένηκα, adi. verb. μενετέον; ep. impf. iter. μένεσκον, fut μενέω; od μίμνω: pt. pr. dat. pl. μιμνόντεσσι]. 1. intr. a) ostanem, kjer sem, obstanem, (po)mudim se, zaostanem ἔνδον παρὰ νηυσί; ἀπό τινος sem oddaljen od česa, ne prihajam kam, izostanem; b) ostanem v veljavi, sem v moči, trajam, ostanem neizpremenjen ὁ νόμος, τὰ ὅρκια κατὰ χώρην; c) trdno stojim, držim se, vztrajam v boju (opp. φεύγω); d) mirujem, ἐπὶ τούτων sem zadovoljen, zadovoljim se s čim; s pt. neprestano kaj delam, ἐν ἀπορίᾳ ὄντες neprestano so v stiski; čakam ἐς ἠέλιον καταδύντα, μένον δ' ἐπὶ ἕσπερον ἐλθεῖν da se je približal večer. 2. trans. a) čakam na koga τινά, μένει τινά τι čaka kaj koga, οἵαν σε μένει πυθέσθαι ἄταν; b) pričakujem (sovražnika), prenašam (boj), kljubujem, upiram se τινά, τί.

μέρος, ους, τό (μείρομαι) 1. (odmerjeni ali pristojni) del, delež, osoda, τοὐμὸν μέρος kar se mene tiče, z moje strani; ὅσον τὸ σὸν μέρος kolikor je od tebe odvisno, kolikor je na tebi τὸ τούτου μέρος kolikor je v njegovi moči a) uloga, mesto, naloga, služba, stan, dostojanstvo, veljava, pomen, κατὰ τὸ μέρος τινός namesto koga, ἐν τῷ σῷ μέρει na tvojem mestu, mesto tebe, ἐν ἀρετῆς μέρει τίθεμαι smatram za čednost, prištevam k čednosti, ἐν προσθήκης μέρει kot privesek, dodatek, ἐν οὐδενὸς μέρει εἰμί nič ne veljam; b) red, vrsta, ἐν μέρει po vrsti, po redu, kadar pride vrsta nanj, ἐν τῷ μέρει v vrsti παρὰ τὸ μέρος izvun vrste, κατὰ μέρος izmenoma, ἀνὰ μέρος premenoma, drug za drugim, ἐν μέρει μάχομαι vrstim se v boju. 2. a) del celote, kos, μέρος τι εὐταξίας dobršen kos, dober zgled, imeniten dokaz, τὰ μέρη kraji NT; b) ulomek, τὰ δύο μέρη dve tretjini; c) oddelek, stranka, ἀπὸ μέρους vsled pomoči ene (politične) stranke; κατὰ μέρος posamič, deloma, οὐδὲν μέρος nič; μέρος, ἐκ, ἀπό μέρους deloma NT.

μετα-βαίνω [gl. βαίνω; impf. iter. μεταβαίνεσκε, imper. aor. μετάβηθι] 1. intr. krenem na drugo pot, grem drugam εἴς τι, μετὰ δ' ἄστρα βεβήκει zvezde so se nagnile proti zatonu, so bile zatonile; preidem k drugemu predmetu ἀπό τινος πρός τι, izpreminjam se. 2. trans. izpreminjam, πτηνὸς βίοτον kot ptič izpremenim način življenja = kot ptič se dvignem v drugo življenje.

μετ-αίρω 1. trans. poet. vzdignem in postavim drugam, odstranim, prenesem ἄγαλμα. 2. intr. odidem, vzdignem se ἐκεῖθεν, ἀπό τινος NT.

μετα-κῑνέω 1. act. a) premikam, premestim, odstranim; b) omajam, odvračam; pass. dam se odvrniti ἀπό τινος NT. 2. med. vzdignem se, odpotujem, krenem drugam.

μετα-νοέω izpremenim svoje misli, premislim se, kesam se, spokorim se ἐκ, ἀπό τινος NT.

μετ-έωρος 2, ep. μετ-ήορος 2 [Et. μετά + ἄϝορος, gl. ἀείρω] 1. kvišku dvignjen, v zraku (viseč), visoko (v zraku), nad zemljo, na nebu, na širokem morju (Arrian tudi: v sredi pristanišča); zelo narastel ποταμός, μετεώρους ἐξεκόμισαν τὰς ἁμάξας dvignili so vozove kvišku in jih (tako) izvlekli. 2. pren. a) omahljiv, negotov, dvomljiv; b) v napetem pričakovanju, napet, razvnet, razburjen, v nevarnosti. 3. subst. τὰ μετέωρα visoko ležeči kraji (višine), nadzemske stvari, pojavi na nebu, nebesne prikazni; ἀπὸ τοῦ μετεώρου od zgoraj doli.

μνήμη, ἡ (μνάομαι) spomin, pomnjenje, spominek, ἀπὸ μνήμης iz spomina, μνήμη γίγνεταί τινος spominja se kdo česa, μνήμην ἔχω τινός spominjam se; μνήμην ποιοῦμαί τινος omenjam kaj, μνήμην πάντων ἀνθρώπων ἐπασκέω gojim spomin na vse ljudi, bavim se z zgodovino vseh ljudi, NT spominjam se; μνήμην παρέχομαι postavljam si spomenik.

νέος 3, ion. ep. fem. νέη [Et. iz νέϝος, lat. novus, slov. nov, nem. neu. – comp. νεώτερος, sup. νεώτατος, ep. poet. νέατος, ion. νείατος] 1. mlad(eniški), mladosten, v mladosti; mladoleten, nedorastel, neizkušen, neizveden, nepremišljen; subst. ὁ νέος mladenič, οἱ νέοι (νεώτεροι) mladina, mlado moštvo; τὸ νέον mladost, ἐκ, ἀπὸ νέου, ἐκ νέων iz mladega, od mladih nog (let). 2. a) nov, svež ἄλγος, σῖτος letošnje žito; b) nezaslišan, nepričakovan, nenavaden, grozen, strašen, θάλαμος novo sezidan, ἐδόκει τι νέον ἔσεσθαι zdelo se je, da bo prišlo do burnih nastopov, νεώτερον, τό, νεώτερα (πράγματα) novice, novotarstvo, prevrat, nesreča, zlo, νεωτέρων ἔργων ἐπιθυμητής εἰμι hrepenim po prevratu, νεώτερα βουλεύω περί τινος snujem, namerjam kaj slabega zoper koga; τί νεώτερον γέγονεν; kaj se je neki novega (hudega) zgodilo? νεώτερόν τι ποιῶ res novas molior, νεώτερα ἔπρησσε πρήγματα snoval je nekaj posebnega, napravljal je nemir. 3. adv. νέον, τὸ νέον a) iznova, vnovič (ion. ἐκ νέης); b) pravkar, nedavno, pred kratkim, νεώτατα zadnji čas, nedavno.

ξύλον, τό [Et. iz qsulo-m, nem. Säule (germ. sūli-z, idevr. qsūlis), sor. ξύω] 1. les, drva. 2. a) treska, poleno, les za kurjavo; b) drevo, hlod (τετράγωνα), kol, drog; c) palica, bet, kij NT; d) klada (mučilo za sužnje), križ NT; e) εἴρια ἀπὸ ξύλου bombaž.

ὅ-δε, ἥ-δε (dor. ἅ-δε), τό-δε (lat. hic) [dat. pl. τοῖσδε, ep. τοἰσδεσ(σ)ι, ion. τοισίδε] pron. demonstr. 1. osebe. 1. kraj. ta-le, to-le, ta (tukaj) tam, τίς ὅδε ἕπεται kdo sledi tukaj, ἥδε ἡ πόλις naše mesto, ὅδ' ἀνήρ = ἐγώ, ἐγὼ ὅδε jaz tukaj. 2. čas. sedanji, današnji; ἥδε ἡ ἡμέρα, današnji dan, τὰ νῦν τάδε ravno sedaj. 3. sledeči, naslednji ἀκούετε καὶ τάδε. 4. adv. a) τῇδε, dor. τᾷδε tako, tam, zato, na ta način; b) τόδε semkaj, zato; c) τοισίδε tako, s temi besedami; d) ἀπὸ (ἐκ) τοῦδε od sedaj, μέχρι τοῦδε dotlej, do tukaj.

οἶος 3 ep. poet. 1. edin, sam μετὰ τοῖσιν, ἐν ἀθανάτοισιν. 2. osamljen, oddaljen, zapuščen τινῶν, ἀπό τινος, εἷς οἶος samo eden. 3. odličen, komur ni enakega Ἕκτωρ.

ὁμῑλέω (ὅμιλος) 1. sem (hodim) s kom, družim se s kom τινί, (σύν) τινι spolno občujem (pečam se) s kom, prijateljsko občujem, διὰ γραμμάτων pismeno občujem, πρός τινα ἀπὸ τοῦ ἴσου občujem s kom kot enakim (enakopravnim). 2. mešam se (stopim) med druge, nahajam se, bivam med Τρώεσσι, ἐνὶ πρώτοισιν, παρὰ παύροισιν, χώρῃ prihajam kam, potujem po zemlji, mudim se kje Φρυγίῃ. 3. sestajam se, zbiram se, περὶ νεκρόν okrog umrlega; v sovražnem zmislu: trčim ob koga, udarim (spopadem) se s kom τινί in abs. 4. pogajam (dogovarjam) se s kom, zabavam se, dosežem (napravim) z občevanjem ταῦτα ἡ ἐμὴ νεότης ὡμίλησε. 5. bavim, ukvarjam se s čim πολέμῳ, imam opraviti s čim, poznam kaj τινί. 6. ἐκτὸς ὁμιλεῖ stopil je iz prirojenih misli = tava po zamotanih potih; οὐ στεφάνων νεῖμεν ἐμοὶ τέρψιν ὁμιλεῖν ni mi dovolil, da bi se veselil vencev.

ὀνομάζω, ion. οὐνομάζω [fut. ὀνομάσω itd.] ὀνομαίνω, ion. οὐνομαίνω [fut. οὐνομανέω, aor. ὠνόμηνα, ep. ὀνόμηνα] 1. act. in pass. a) imenujem, (po)kličem (z imenom), δῶρα naštevam, (iz)govorim μηδ' ὀνομήνῃς, priznavam, govorim μάλα σεμνῶς, obetam ὄρχους δώσειν; b) dajem ime, nazivam, imenujem koga za kaj τινὰ θεράποντα. 2. pass. imenujem se, zovem se, pišem se, ἔκ τινος po kom NT, ἀπὸ τούτου μὲν τοῦτο οὐνομάζεται odtod izvira pregovor. 3. med. παῖδα μ' ὠνομάζετο imenoval me je svojega sina.

ὅπλον, τό [Et. iz sop-lo-m, sor. ἕπω], nav. v pl, oprava, priprava 1. orodje (pos. kovaško). 2. ladijna oprava, oprema, vrvje na ladji; sploh: vrv. 3. a) bojna oprava, orožje; pos. težko orožje (oklep in ščit); τίθεμαι ὅπλα: α.) položim orožje; β.) utaborim se, ustavim se; γ.) postavim se (stopim) v bojni red; b) pren. oboroženi vojaki, oboroženci; pos. težkooboroženci, hopliti, ἐξέτασιν ποιοῦμαι ὅπλων pregledujem hoplite; c) orožni prostor, tabor, straža, πρὸ τῶν ὅπλων pred taborom, ἀπὸ τῶν ὅπλων daleč od tabora.

ὁρμάω, ion. ὁρμέω (ὁρμή) [fut. ὁρμήσω itd., pass. pf. 3 pl. ion. ὁρμέαται; med. fut. ὁρμήσομαι, aor. ὡρμήθην] I. act. 1. trans. storim, da se kaj premika; a) premikam, poganjam, naganjam, podim, tiram, priganjam τινὰ ἐπί τινα, ἐς πτόλεμον; pass. prignan, primoran sem πρὸς θεῶν, ὑπ' ἔρωτος; ὁρμηθεὶς θεοῦ navdušen (navdahnjen) od boga; b) povzročim, vnamem πόλεμον, ὁδόν nastopam pot, στρατείαν začenjam, povzročim τὰς διόδους πτεροφυεῖν; pass. ὡρμάθη πλαγά udarec ga je zadel; c) pren. preudarjam, premišljam, nameravam. 2. intr. premikam se; a) odrinem, odhitim, odpotujem, odjadram, napotim se; b) planem, hitim, drevim ἐς πατρὸς δόμους, navalim na, zaganjam se, zakadim se μετά τινος, ἐπί τινα, εἰς φυγήν spustim se v beg; c) nameravam, pripravljam se k čemu, hočem, prizadevam si, začenjam, delam na kaj, hrepenim, težim po čem εἰς, ἐπί, πρός τι, τινά in z inf. II. med. (z aor. pass.) 1. a) hitro, (urno) odrinem, odhitim, prodiram, ὁρμηθεὶς πλέω vzdignem se ter plovem, ποιέειν začnem delati; pritiskam, hitim, ἀπό τινος odpotujem, odhajam, ἀπ' ἐλασσόνων ὁρμώμενος z manjšimi sredstvi opremljen; στρατεύεσθαι hitim na, pripravljam se na vojno, ἐς ὁδόν pripravljam se na pot, podvizam se; b) napadam, navalim na koga; c) ἔκ τινος začenjam, izhajam iz izhodišča, pričnem (kje se vojskovati) n. pr. ἐκ Χερρονήσου; d) sledim, izviram, izhajam iz česa τῶν ἐξ ἐκείνης ὡρμημένων; e) ἐκ παίδων εἰς ἥβην prestopam iz deške v moško dobo; λόγος (φάτις) ὥρμηται govorica se je hitro razširila. 2. pripravljam se na kaj, nameravam kaj, želim, hočem z inf.; ὥρμημαί σε διδάξων, hočem ti pokazati, naučil te bom.

ὁρμή, ἡ [Et. iz kor. ser, teči] 1. a) napad, naskok, naval, pritisk, udarec, sila, moč, ἐς ὁρμὴν ἔγκεος ἐλθεῖν približati se za lučaj kopja; b) odhod, pohod, podjetje, začetek, vojna. 2. nagon, trud, prizadeva, naklep, namera, želja, hrepenenje, strast, marljivost, καθ' ὁρμήν vneto, marljivo, μιᾷ ὁρμῇ in ἀπὸ μιᾶς ὁρμῆς v enem navalu, istočasno, obenem, enodušno, z isto gorečnostjo.

οὗ¹ adv. (lokal. od ὅς) 1. kjer, tam kjer, οὗ δή kjer ravno; v atrakciji: προϊόντες ἀπὸ τῆς φάλαγγος, οὗ ἡ μάχη ἐγένετο = ἐκεῖσε, οὗ, ἀπιὼν ἐκ τῆς πόλεως, οὗ κανέφυγε = οἷ κανέφυγε καὶ οὗ ἦν. 2. NT = οἷ kamor, οὗ ἔμελλεν πορεύεσθαι kamor je hotel iti, εἰς τὴν κώμην, οὗ ἐπορεύοντο kamor (v katero) sta šla.