-
đȕbrina ž gnojna zemlja, gnojevka
-
egēnus 3 (iz egēre kakor plēnus iz plēre)
1. potreben česa, brez česa, reven s čim, ubog s čim, pri čem; z objektnim gen.: lucis egenus Tartarus Lucr., nos omnium egenos urbe socias V., omnium egena corpora L. vse postrežbe potrebna, egena aquae insula, egena aquarum regio T. slabo vodnata, (Iuliam) extorrem … et … omnis spei egenam … peremit T., decoris … egenum corpus Sil.; z abl.: castellum commeatu egenum T. slabo založena z živežem.
2. abs. = brezupen, beden: Pl., unum, quod restat rebus egenis V. v žalostnem položaju, in rebus egenis V., rebusque veni non asper egenis V. Subst.
a) egēnus ī, m revež: Sen. ph., Ap.
b) egēnum -ī, n pusta zemlja: in egeno Col.
-
Einheitserde, die, vrtnarska zemlja
-
emblavure [ɑ̃blavür] féminin posejana zemlja
-
Erdaushub, der, Baukunst, Architektur (strojni) odriv, odkop; izkopana zemlja
-
Farberde, die, barvilna zemlja
-
foreshore [fɔ́:šɔ:] samostalnik
peščina, zemlja pred obalo
-
Frostgare, die, zrahljana odtajana zemlja
-
Frostgrenze, die, globina, do katere zemlja zmrzne
-
garrigue [garig] féminin neobdelana, z grmičjem porasla zemlja
-
Gartenerde, die, vrtna zemlja
-
glèbe [glɛb] féminin, vieilli gruda; obdelana zemlja
attaché à la glèbe navezan na zemljo; tlačanski
serf masculin attaché à la glèbe tlačan
-
glinovína ž glinuša, zemlja koja sadrži dosta gline
-
glistína ž neprobavljena zemlja koju izlučuje kišna glista: kupčki -e
-
gmájna ž (nj. gemein)
1. neobrađena i slabo obrasla zajednička zemlja, zajednički pašnjak: občiraska, vaška gmajna
2. uboga gmajna iskorištavani narod
-
gnójevka ž đubrina, nagnojena, nađubrena, đubrevita zemlja
-
gospóščina i gospôščina ž
1. vlast: deželska gospoščina
zemaljska vlast
2. jara gospoščina skorojevići, pokondirene tikve
3. gospoštija, zemlja u vlasti gospode
-
grohòtljika ž peščena zemlja, kamnitni svet
-
guéret [gerɛ] masculin praha; zorana, a ne posejana zemlja
-
hálija ž (t. hâli, ar.) prazna zemlja, nenaseljen svet