Franja

oprávljati (biti dejaven) exercer, pratiquer; accomplir, faire, exécuter, remplir, s'acquitter de ; (pripovedovati slabo o kom) médire, diffamer ; familiarno cancaner, commérer, potiner, déblatérer contre, clabauder

opravljati funkcijo faire fonction de, s'acquitter de ses fonctions
opravljati izpit passer un examen
opravljati izvidniške polete accomplir des vols de reconnaissance
opravljati poljska dela exécuter des travaux agricoles
opravljati prevoze po naročilu exécuter des transports sur commande
opravljati službo exercer une fonction
opravljati zdravniški poklic pratiquer la médecine
plačila se opravljajo v dolarjih les paiements se font en dollars
to funkcijo opravlja banka cette fonction est remplie par la banque
opravljati svoje sosede médire de ses voisins
opravljati in obrekovati diffamer et calomnier

os|a¹ [ô] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Wespe (navadna Gemeine, nemška Deutsche, rdeča Rote, saška Sächsische, srednja Mittlere)
avstrijska osa Österreichische Wespe
osa grebača die Grabwespe
hruševa brstarica die Birntriebwespe
lesna osa die Holzwespe (smrekova Fichtenholzwespe, velika/rumena Riesenholzwespe, borova/modra Kiefernholzwespe)
osa listarica Blattwespe
osa mravljarica Ameisenwespe
ognjenordeča osa Feuergoldwespe
ozkopasa osa der Legestachler
peščena osa Sandwespe
prava osa Papierwespe
poljska/mala osa Feldwespe
rastlinska osa Pflanzenwespe
srebrnočela osa Silbermundwespe
osa steblikarica Halmwespe
osa stekleničarka Glockenwespe
osa stezičarka/pripotna osa Wegwespe
osa šiškarica Gallwespe
osa zapredkarica; Gespinstblattwespe
zidna osa Mauerwespe
zlata osa Goldwespe
pik ose der Wespenstich

osivnic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Spitzkiel, die Fahnwicke (pirenejska Pyrenäischer, poljska Alpen-Fahnwicke)

ospedale

A) m med. bolnica, bolnišnica:
ospedale civile civilna bolnica
ospedale da campo poljska bolnica
ospedale psichiatrico bolnica za duševne bolezni
ospedale ambulante pren. večni bolnik

B) agg. invar. med. bolniški, bolnišniški:
nave ospedale bolnišniška ladja

pernice f zool.
pernice bianca snežni jereb, belka (Lagopus mutus)
pernice grigia (starna) poljska jerebica (Perdix perdix)
pernice rossa skalna jerebica, kotorna (Alectoris rufa)
pernice del deserto stepna kokoška (Pterocles)

pokalic|a³ [ó] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Schnellkäfer (krvavordeča Blutroter)
mišja pokalica Mäusegrauer Schnellkäfer
njivska/poljska pokalica Saatschnellkäfer
svetleča pokalica živalstvo, zoologija der Cucujo

pòljskī -ā -ō poljski: poljski put; poljski miš; -o cvijeće; poljski plodored poljsko kolobarjenje; -a artiljerija; poljski krevet; poljski zahod, nužnik; poljski novčić bot. njivska zlatica; -a metla bot. suhocvet; -o zelje bot. lepa kislica; poljski vrabac zool. poljski vrabec, Passer montanus; -a groznica mea, poljska mrzlica

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

póljski de champ, agricole, agraire; champêtre, de campagne

poljski čuvaj garde moški spol champêtre
poljski delavec ouvrier moški spol (ali travailleur moški spol) agricole
poljsko delo travaux moški spol množine des champs (ali agricoles)
poljska kuhinja (vojaško) cuisine de campagne (ali roulante)
poljska ločika (botanika) blanchet moški spol
poljska miš (zoologija) rat moški spol des champs (ali de campagne), campagnol moški spol
poljska pot chemin moški spol vicinal
poljski pridelki produits moški spol množine agricoles
poljsko topništvo (vojaško) artillerie ženski spol de campagne
poljski zajec lièvre moški spol
poljska zlatica (botanika) petite éclaire
kraja poljskih pridelkov maraude ženski spol, maraudage moški spol

póljski¹ (-a -o) adj.

1. campestre, rurale, agreste, di campagna:
zool. poljska jerebica starna (Perdix perdix)
poljska pot viottolo, carrareccia, sentiero campestre
poljska steza trazzera, viottolo; tosk. redola; pesn. calle, callaia
zool. pl. poljske kure fasianidi (sing. -e) (Phasianidae)
poljske rastline piante agresti
poljski čuvaj guardia campestre
bot. poljski mak rosolaccio, papavero (selvatico, comune) (Papaver rhocas)
poljski pridelki derrate, prodotti agricoli
zool. poljski škrjanec allodola (Alauda arvensis)
poljski vrabec passera mattugia (Passer montanus)

2. voj. campale, da campagna, da campo:
poljska artilerija artiglieria da campagna
poljska bolnica ospedale da campo
poljska kuhinja cucina da campo
poljski telefon telefono da campo

pôljski² de(l) campo; rural

poljski čuvaj guarda m rural
poljska bólnica (voj) hospital m de sangre; ambulancia f
poljska dela labores f pl del campo, faenas f pl agrícolas
poljski delavec bracero m, A peón m; mozo m de labranza
poljska kuhinja (voj) cocina f de campaña
poljski pridelki frutos m pl del campo

polonais, e [pɔlɔnɛ, z] adjectif poljski; masculin poljski jezik; féminin poloneza

Polonais, e masculin, féminin Poljak, -inja
folklore masculin polonais poljska folklora
danse féminin polonaise poljski ples
boire comme un Polonais (familier) pretirano piti, opijaniti se
être ivre, soûl comme un Polonais, comme quatre Polonais biti pijan ko mavra, ko klada, ko čep

porca -ae, f (porcus)

1. svinja, prasica, pujsa: O., Iuv., Q., Suet., Gell. idr., prius quam messim facies, porcam praecidaneam hoc modo fieri oportet Ca., porcam heredi esse contractam, et habendas triduum ferias Ci., caesā iungebant foedera porcā V., si ture placaris et horna fruge Lares avidaque porca H., exolvit votis hac se tibi virgine porca Mart., effetae tremebundior ubere porcae Col.

2. metaf.
a) leha, ogòn = del njive med dvema razoroma: bene proscissas † cossigerare † ordine porcas bidenti ferro rectas † derevere Acc. fr., porcas pedes quinos latas facito Ca., satum frumentum operiunt in porcis et sulcant fossas Varr., a est autem lira similis ei porcae, quam in sationibus campestribus rustici faciunt, ut uliginem vitent Col.
b) pórka, poljska mera v Hispaniji = 30 čevljev (ok. 10 m) široka in 180 čevljev (ok. 60 m) dolga plasa (= ozek pas travnika ali njive): sed hunc actum provinciae Baeticae rustici agnuam vocant, itemque XXX pedum latitudinem et CLXXX longitudinem porcam dicunt Col.

portable [pɔ́:təbl] pridevnik
prenosen (radio, pisalni stroj itd.)

portable railway poljska železnica
portable derrick vozno dvigalo, vozni žerjav

postelj|a¹ [ó] ženski spol (-e …) das Bett (bolniška Krankenbett, bolnišnična Krankenhausbett, enojna Einzelbett, dvojna Doppelbett, hotelska Hotelbett, medna/medeninasta Messingbett, na kolesih Rollbett, otroška Kinderbett, poljska Feldbett, Liegebett, z baldahinom Himmelbett, Prokrustova Prokrustesbett, smrtna Totenbett, Sterbebett, tujska Gastbett, Fremdenbett, Gästebett, vodna Wasserbett, zakonska Ehebett, zložljiva Klappbett, železna Eisenbett)
bolniška postelja das Krankenbett, figurativno das Krankenlager
zasedenost postelj die Bettenbelegung
ločitev od mize in postelje pravo die Trennung von Tisch und Bett
medicina močenje postelje das Bettnässen
rob postelje die Bettkante
skočiti iz postelje aus dem Bett springen/fahren
vreči iz postelje aus dem Bett werfen
iti v posteljo schlafen gehen, zu Bett gehen, ins Bett gehen, sich hinlegen
narediti posteljo das Bett machen
položiti v posteljo betten (položiti v drugo posteljo - bolnika umbetten)
prikleniti na posteljo bolezen človeka: niederwerfen, ans Bett fesseln
spraviti v posteljo koga (jemanden) zu Bett bringen, figurativno za spolno občevanje: (jemanden) vernaschen
zlesti v posteljo ins Bett steigen
medicina mirovanje v postelji die Bettruhe
medicina močiti posteljo einnässen, das Bett nässen
človek, ki moči posteljo der Bettnässer
medicina priklenjen na posteljo bolnik: bettlägerig

póstelja bed, (brez posteljnine) bedstead; (ležišče) couch

dvojna póstelja double bed; (zasilna na podu) shakedown; (otroška) cot, crib
bolniška póstelja sickbed, bed of sickness; (s štirimi stebri in baldahinom) four-poster
smrtna póstelja deathbed
póstelja divan sofa-bed
poljska, zložljiva póstelja camp bed, folding bed
rezervna póstelja spare bed; (ladijska, vgrajena) bunk
viseča póstelja (mornarska) hammock
póstelja na koleščkih truckle bed, trundle bed
zložljiva póstelja folding bed
železna póstelja an iron bedstead
otročja póstelja (figurativno, porod) childbed, lying-in
Prokrustova póstelja Procrustean bed
v póstelji in bed, abed
ob, pri póstelji at the bedside
bolan v póstelji, priklenjen na pósteljo bedridden, confined to bed; (porodnica) confined, in childbed
soba z eno, z dvema pósteljama a single (ali a single-bedded) room, a double (ali a doublebedded) room
ločitev od póstelje in mize separation from bed and board
biti, ostati v póstelji to stay in bed, to keep to one's bed
že tri dni sem v póstelji I've been laid up for three days
biti na smrtni póstelji to be on one's deathbed, to be at death's door
leči v pósteljo (zaradi bolezni) to take to one's bed
ležati v póstelji to be laid up, (težko bolan) to be confined to bed, to be bedridden
ostati moram v póstelji I must stay in bed
postlati pósteljo to make the bed
postaviti pósteljo to put up a bedstead
preobleči pósteljo to change the bedclothes
spraviti koga v pósteljo to put someone to bed
spraviti se v pósteljo to go to bed, pogovorno to turn in
vstati iz póstelje to get up, to get out of bed
vstajam zgodaj iz póstelje I am an early riser
pozno vstajati iz póstelje to get up late
ni še vstal (iz póstelje) he has not got up yet, he is still in bed

pót, -i chemin moški spol , voie ženski spol , route ženski spol , cours moški spol , itinéraire moški spol , (steza) sentier moški spol , (prehod) passage moški spol ; étape ženski spol , tour moški spol , cheminement moški spol ; (način) mode moški spol , (metoda) méthode ženski spol

pot v serpentinah chemin sinueux (ali serpentant, tortueux)
kos poti un bout de chemin
ovinek poti coude moški spol (ali tournant moški spol) de chemin
sredstva in pota (figurativno) ressorts moški spol množine
med potjo en chemin, chemin faisant, en route, en cours de route
na pot! en route!
na kriva pota zaiti quitter le bon (ali le droit) chemin
na pol pota à mi-chemin, à moitié chemin
po najkrajši poti par la voie la plus directe, au plus près
po pravni poti (pravno) par voie de droit
z zaprekami posejana pot route jonchée d'obstacles
(za) to pot à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup, pour le coup
dati čemu prosto pot laisser libre cours à quelque chose
biti komu na poti être sur le chemin de quelqu'un, contrarier quelqu'un, causer de l'embarras à quelqu'un
biti na dobri poti être sur la bonne route (ali voie)
biti na pravi poti (prav ravnati) être dans le bon chemin
biti na zli poti être sur une mauvaise pente, suivre une mauvaise voie
iti komu s poti éviter quelqu'un
iti, kreniti, odpraviti se na pot se mettre en route (ali en chemin)
iti na božjo pot aller en pélerinage
iti po poti nazaj rebrousser chemin
iti po isti poti nazaj revenir sur ses pas
iti po krajši poti prendre un raccourci
iti po napačni poti, zgrešiti pot se tromper de chemin (ali de route)
iti svojo pot (figurativno) faire son chemin, aller (ali suivre) son (droit) chemin
iti tiho svojo pot aller son (petit bonhomme de) chemin
izgubiti pot faire fausse route
izravnati pot (figurativno) préparer (ali déblayer) le terrain
narediti si pot (skozi) s'ouvrir (ali se frayer) un chemin (à travers), se faire un passage
odrezati komu pot couper la route à quelqu'un
presekati komu pot couper (ali barrer) le chemin à quelqu'un
pustiti prosto pot čemu donner libre cours (ali passage) à quelque chose
speljati na krivo pot dévoyer, détourner du droit chemin
spraviti koga s poti se débarrasser de quelqu'un, évincer quelqu'un, (ubiti) liquider quelqu'un
stopati po poti cheminer
ubrati pot prendre le chemin
ubrati najkrajšo pot aller (ali prendre) au plus court
ustaviti se na pol pota (figurativno) s'arrêter à mi-chemin
utirati komu pot marcher devant
utreti si pot (skozi) se frayer (un) passage
vprašati koga za pot demander la route (ali le chemin) à quelqu'un
želeti srečno pot souhaiter bonne route
enosmerna pot (voie à) sens moški spol unique
gorska pot chemin (ali sentier) en montagne
gozdna pot chemin forestier
kolesarska pot trottoir moški spol cyclable
komunikacijska pot voie de communication
kopna pot route (ali voie) de terre
krajša pot raccourci moški spol
križev pot chemin de (la) croix
najdaljša pot (figurativno) chemin des écoliers
obalna pot chemin côtier, voie côtière
občinska pot chemin vicinal
peš pot sentier moški spol
peščena pot chemin sablonneux
poljska pot chemin à travers champs
pomorska pot voie (ali route) maritime
prečna pot chemin de traverse
prehojena, prevožena pot chemin parcouru
prepovedana pot passage défendu, (napis) on ne passe pas ici
rakova pot marche ženski spol à reculons, reculade ženski spol
shojena pot chemin battu (ali fréquenté), figurativno sentier battu
srednja pot (voie) intermédiaire moški spol, figurativno le juste milieu
srečno pot! bon voyage! bonne route!
strma pot raidillon moški spol, chemin du paradis (tudi figurativno)
vaška pot chemin vicinal (ali rural, de village)
vodna pot voie navigable (ali fluviale)
vozna pot chemin carrossable
vso pot tout le long du chemin, pendant tout le trajet
zadeva gre svojo pot l'affaire va son train
zračna pot route aérienne
življenjska pot carrière ženski spol, chemin de la vie

primorska kuščarica ženski spol živalstvo, zoologija die Ruineneidechse (poljska Nördliche)

pripotj|e [ó] srednji spol (-a …)
(bodeče) pripotje rastlinstvo, botanika (poljska možina) der Feld-Mannstreu

pšenic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Weizen (navadna Saatweizen, perzijska Persischer Weizen, dvozrnica der Emmer, trda Hartweizen, Glasweizen, kolhiška Kolchischer Weizen, Emmer, maha Macha-Weizen, enozrnica das Einkorn, poljska Polnischer Weizen, sevka der Spelz, der Dinkel, okroglozrnata Indischer Weizen, Kugelweizen, Zwergweizen, turanska Khorassan-Weizen, toga Welscher Weizen, [Rauhweizen] Rauweizen)
agronomija in vrtnarstvo trda pšenica der Glasweizen, Hartweizen
snetljivost pšenice agronomija in vrtnarstvo der Weizensteinbrand
figurativno pšenica (mu) gre v klasje sein Weizen blüht