Franja

čéz over; across; past, after; beyond

čéz in čéz all over
čéz dan during the day
čéz noč during the night
čéz teden dni a week today, this day week
čéz 14 dni a fortnight today, this day fortnight
čéz 3 tedne three weeks today
čéz zimo during the winter
star čéz 50 let on the wrong (ali shady) side of fifty
biti čéz 50 let star to be over fifty
čéz 1.000 over (ali above) a thousand, a thousand odd
čéz mero excessively, inordinately
čéz vse mere beyond measure
čéz polovico a good half
čéz vse more than anything
nekaj minut čéz osmo uro a few minutes past eight
čéz hribe in doline through the length and breadth of the country
iti čéz to pass
iti čéz reko to cross the river
nič ni čéz naravo there is nothing like nature
potovati čéz Pariz to go by way of Paris, to go via Paris
prodajati vino čéz cesto to sell wine off licence

činčila samostalnik
1. (glodalec) ▸ csincsilla
Doslej je imela hrčke in morske prašičke, nekaj časa pa činčilo. ▸ Eddig hörcsögei és tengerimalacai, egy ideig pedig csincsillája volt.

2. (krzno) ▸ csincsilla, csincsillaszőrme
Ni zapela vseh sponk na obleki, vrgla pa si je činčilo okoli vratu. ▸ Nem kapcsolta be a ruha összes csatját, csincsillaszőrmét dobott a nyaka köré.

3. (perzijska mačka) ▸ csincsilla [fehér hosszúszőrű perzsa macska]

číst (-a -o)

A) adj.

1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura

2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura

3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida

4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto

5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale

čisto prislov

1. (povsem) ganz, völlig, gänzlich
ne čisto nicht ganz (ni čisto tako das ist nicht ganz so)

2. (prav) aller- (najboljši/prvi/zadnji allerbeste/allererste/allerletzte; na koncu zuallerletzt, na vrhu zualleroberst)

3. (sploh) gar, überhaupt (nič gar nichts/überhaupt nichts, noben gar keiner/ überhaupt keiner, nikoli überhaupt nie)
prav čisto nič rein nichts, Null Komma nichts

4.
čisto ob unmittelbar an

5.
čisto edini der einzigste pridevnik: ➞ → čist

čítati to read

čítati dalje to read on
čítati do konca to read through
zopet čítati to reread
čítati med vrsticami figurativno to read between the lines
čítati glasno to read aloud
čítati tiho, potihem to read to oneself
čítati zase (skrivaj) to read to oneself
čítati pazljivo to peruse
čítati površno, bežno to skim
čítati komu kaj to read something to someone
čítati dolgočasno knjigo to wade through a dull book
čítati komu na obrazu to read someone's face
on mnogo čita he is a great reader, he is a bookworm
on je mnogo čital (je načitan) he is well-read, he is a man of wide reading
to se čita kot roman it reads like a novel
ona ne čita mnogo she is not much of a reader
knjiga se lepo čita the book reads well
ta knjiga se zanimivo čita this book makes good reading ali pogovorno a good read
ona ima rada, da ji kaj čitajo she likes being read to
na očeh se mu čita pohlep his greed can be read in his eyes
hoteti čítati v besedilu nekaj, česar v njem ni to read something into a text
najbolj čitana knjiga the most widely read book

članstvo samostalnik
1. (pripadnost organizaciji) ▸ tagság Članstvo v društvu ni pogoj za udeležbo, prijave pa sprejemajo do zasedbe avtobusa. ▸ Az egyesületi tagság nem feltétele a részvételnek, de a jelentkezéseket a busz beteltéig fogadják.

2. (skupina pripadnikov) ▸ tagságVolila ga je dobra polovica članstva stranke. ▸ A párt tagságának legalább a fele rá szavazott.
Številne dejavnosti so vzpodbudile vključevanje novih članov, saj se je v dobrih štirih letih članstvo povečalo za osemkrat. ▸ Számos tevékenység ösztönözte az új tagokat a csatlakozásra, hiszen alig több mint négy év alatt a tagság a nyolcszorosára nőtt.

človek¹ [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

3. mož, možak, osebnost: der Mann
biti mrtev človek ein toter Mann sein
človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
človek leta der Mann des Jahres
mali človek der kleine Mann
pravi človek der Richtige, der richtige Mann
primeren človek der geeignete Mann
človek z ulice der Mann von der Straße
človek v morju! Mann über Bord!
|
Bog-človek der Gottmensch
pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
človek božji! Menschenskind!
živ človek (ne/ni) keine Seele
bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
genetika človeka die Humangenetik
greh prvega človeka der Sündenfall
namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
tip/vrsta človeka der Menschenschlag
človeka vreden menschenwürdig
človeka nevreden menschenunwürdig
človeku podoben menschenähnlich
človeku podobna opica der Menschenaffe
lov na človeka die Menschenjagd
nauk o človeku die Menschenkunde
predstava o človeku das Menschenbild
človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
obleka naredi človeka Kleider machen Leute
človek človeku volk homo homini lupus

člôvek (-éka) m pl. ljudje

1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore

3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco

človeška noga [é,ô] ženski spol
figurativno v/na X še ni stopila človeška noga X ist noch unberührt/unerschlossen
pragozd, v katerega še ni stopila človeška noga jungfraulicher Urwald

človéški (-a -o) adj.

1. umano, dell'uomo:
človeško telo il corpo umano
človeška narava la natura umana
človeški rod genere umano

2. (ki kaže pozitivne človeške lastnosti) umano:
človeško ravnanje trattamento umano

3. (ki ima za človeka značilne lastnosti) umano

4. pren. (ki ustreza osnovnim potrebam človeka) umano, degno dell'uomo:
živeti človeško življenje vivere una vita degna dell'uomo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v ta pragozd še ni stopila človeška noga nella foresta vergine l'uomo non ha messo piede
zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
PREGOVORI:
motiti se je človeško sbagliare è umano

človešk|o [é] srednji spol (-ega …) Menschliches, das Menschliche
nič človeškega mi ni tuje nichts Menschliches ist mir fremd

črevesje samostalnik
1. (organ) ▸ bélrendszer, bélPovezane iztočnice: leno črevesje

2. (notranjost) ▸ gyomor, belső
V črevesju stebra se skriva stopnišče, ki pripelje do samega vrha, kjer kraljuje kip sv. Petra. ▸ Az oszlop belsejében egy lépcső rejtőzik, amely elvezet egészen a tetejéig, ahol Szent Péter szobra áll.
Bombe, rakete in strelivo, vredno več kot 285 milijard dolarjev, so shranjeni v črevesju ladje. ▸ A hajó gyomrában több mint 285 milliárd dollár értékű bomba, rakéta és lőszer volt elraktározva.
Zdaj se ob vsakem postanku, ko odpre pokrov motorja in se zazre v črevesje svojega vozila, sprašujem, ali res ni nobenega problema več. ▸ Amikor a megállók során fölnyitja a motorháztetőt és belebámul járműve gyomrába, azt kérdem magamtól: vajon már tényleg nincs semmi probléma?
In s tem je postalo jasno, kam gredo vsi sedimenti: vrnejo se v črevesje Zemlje. ▸ És ebből kiderült, hová kerül minden üledék: visszatér a Föld gyomrába.

čŕhniti

čŕhniti besedo to utter a word
besede ni črhnil he did not breathe a word
ni si upal besede čŕhniti he dared not say a word, he dared not utter a sound

čŕn black

čŕno na belem (= pismeno) dati, napisati to put in writing
čŕn kot smola as black as soot (ali as ink)
čŕno na belem in black and white
to imam čŕno na belem I have it in writing
čŕna barva black (colour ali dye ali paint)
čŕna borza black market
čŕn kruh brown bread
čŕna kroglica (pri volitvah) blackball
čŕna lista (seznam), knjiga black list, black book
čŕna magija the black art
čŕna metalurgija iron metallurgy
čŕna nehvaležnost black ingratitude
čŕna (garjava) ovca black sheep
čŕna (žalna) obleka mourning, (widow's) weeds pl
črn, nesrečen dan unlucky day, black day
čŕno oblečen black-clad
čŕn kot vran as black as ebony
čŕno vino red wine
čŕno nebo a black sky
čŕno obrobljen black-edged
čŕno obrobljen pisemski papir black-bordered notepaper
delo na čŕno žargon scab work
delati kot čŕna živina to work like a nigger
čŕno se mi dela pred očmi my head begins to swim
dati, vnesti v čŕn seznam to blacklist
v čŕno (žalno) se obleči to wear (ali arhaično to don) mourning
udarec je zadel v čŕno the thrust went home
prisegati, da je čŕno belo to swear that black is white
vrag ni tako čŕn, kot ga slikajo the devil is not so black as he is painted
zadeti v čŕno to hit the mark

čúden queer, uncommon, unusual; eccentric; strange; singular; odd; original; curious; VB žargon rum

kako čúdno! what a curious thing!
čúdna opazka a strange remark
to je čúdno that is strange
on je čúden patron he is a strange fellow
nič čúdnega, če... no wonder if...
na tem ni nič čúdnega there is nothing strange in (ali about) it
čudno (presenetljivo, za čuda) curiously enough, strange to say
čúdno se počutiti to feel strange
čúdno, da tega niste (ne bi bili) slišali strange that you should not have heard it
čúdno se sliši žargon it sounds rum
kakor se utegne zdeti čúdno... strange as it may appear...
zaklel je in nič čúdnega (če je) he swore and no wonder

čúden étonnant, surprenant, singulier, étrange, curieux, bizarre, drôle

čudno se mi zdi cela m'étonne (ali me surprend, me semble étrange)
nič čudnega, da rien d'étonnant que
ni čudno, da faut-il s'étonner que …, quoi d'étonnant que …

čúden (-dna -o)

A) adj.

1. strano; curioso:
stvar se mi zdi čudna la cosa mi sembra strana; è curioso
imeti čuden občutek avere una strana sensazione, una sensazione spiacevole

2. (ki se po vedenju razlikuje) strano, strambo, stravagante:
čuden tič, patron un tipo strano; pog. svitato; sagoma

3. pren. (ki zbuja dvom) strano:
zahajati v čudno druščino frequentare strane compagnie
postaviti koga v čudno luč mettere qcn. in una strana luce

B) čúdno (-ega) n strano:
nekaj čudnega qualcosa di strano
je kaj čudnega? che c'è di strano?
nič ni čudnega non meraviglia

čúden extraño; curioso; singular

čudna stvar! ¡cosa extraña!
kako čudno! ¡qué extraño!; ¡qué curioso!
čudno se mi zdi me parece extraño
ni čudno, da ... no es extraño que (subj)

čudíti se (-im se)

A) imperf. refl. ➞ začuditi se

1.
čuditi se čemu meravigliarsi, stupirsi di

2. ammirare qcs.

B) čudíti, čúditi (-im) imperf. tr. meravigliare, sorprendere:
čudi me, da tega ni še nihče opazil mi meraviglia che non se ne sia accorto ancora nessuno

čudno¹ adverb seltsam; sonderbar; merkwürdig; komisch
čudno se mi zdi es wundert mich/ich finde es merkwurdig
čudno (je), da … (začuda) seltsamerweise (sploh nisem truden seltsamerweise bin ich gar nicht müde), sonderbarerweise (ni prišel er ist sonderbarerweise nicht gekommen; so bila vrata zaklenjena sonderbarerweise war die Tür verschlossen), merkwürdigerweise (ni nič slišal merkwürdigerweise hat er nichts gehört; ni nič tega omenil merkwürdigerweise hat er davon nichts erwähnt), komischerweise (še ni prišel er ist komischerweise noch nicht gekommen)
to se mi zdi čudno das kommt mit spanisch vor