Franja

indécouvrable [-kuvrabl] adjectif nenajdljiv, ki ga ni moči odkriti

indeed² [indí:d] medmet
zares!, kaj ne poveste!, ni mogoče!, ali res?

independent² [indipéndənt] samostalnik
neodvisnež, -nica; kdor ne prizna cerkvene oblasti; kdor ni v nobeni politični stranki

in-dēprecābilis -e (in [priv.], dēprecārī) ki ga s prošnjami ni moč odvrniti: poena Gell.

in-discrētus 3 (in [priv.], discernere)

1. (konkr.) neločen, neločljiv: Varr., Q., Plin., Cels., Amm., indiscretis vocibus T. vse križem kričeč; occ.: suum cuique sanguinem (meso in kri) indiscretum esse T. neločljiv.

2. (abstr.) nerazločen, nerazločljiv, ki ga ni moč razlikovati: simillima proles, indiscreta suis (svojcem) V.

3. brez razločka (razlike): Sen. ph., Eutr., indiscreti inibunt (locos) T. ne glede na stan, hinc vel illinc adpellere indiscretum est T. je vseeno; v tem pomenu tudi adv. indiscrētē: Plin., Amm., Iul. Val.

indisponible [ɛ̃dispɔnibl] adjectif nerazpoložljiv, ki ni na voljo

in-dissimulābilis -e (in, dissimulāre) ki ga ni moč prikriti, tajiti: veritas Gell.

in-dissolūbilis -e ki ga ni moč razvozlati, nerazvezen, neločljiv, nerazdružljiv: nodus Plin.; metaf.: quoniam orti estis, indissolubiles esse non potestis Ci., in complicandis calumniarum nexibus Amm., homo Lact.

in-docilis -e

1. nepoučljiv, nedovzeten za učenje, trdoglav, težko se učeč: homo Ci., nimis indociles quidam tardique sunt ki se jih ne prime noben nauk, gluhi za nauk, Plin., Ci., indocilis grex H., hirundo Pl.; z gen.: pacis modique Sil.; z dat.: imitandis turpibus Iuv., quieti Sil.; pesn. z inf.: Cl., mercator indocilis pauperiem pati H. ki se ne privadi, fidem exuere Sil., tristia ferre Sil., loqui Lucan., teneri Stat.

2. nenaučljiv, česar se ni moč naučiti: ingeniī magnitudo non desiderat indocilem usus disciplinam Ci.

3. meton.
a) nevešč, neizkušen, neizobražen, surov, preprost: agricola indocilis caeli Plin., guttur (avis) O., is genus indocile ... composuit V., auriga Sil., non indociles lugere Sen. tr.
b) nepripraven za kaj: terra indocilis Cereri Sil., arbores indociles nasci alibi Plin.

4. kar se ni učilo, nepokazan, nenaučen: via Pr., numerus O. neumeten.

indu, e [ɛ̃dü] adjectif neumesten, neprimeren, nepriličen; nenavaden; neupravičen, neopravičen; commerce, juridique nedolgovan; masculin kar ni dolgovano

à une heure indue o neprimernem času
somme féminin indue nedolgovana vsota
réclamer la restitution de l'indu terjati povrnitev nedolgovane vsote

in-ēluibilis -e (in, ēluere) ki ga ni moč izprati, neizbrisljiv (neizbrisen): fucus, maculae Lact.

in-ēmeribilis -e (in, emerēre) ki si ga ni moč prislužiti ali pridobiti: Tert.

in-ēmundābilis -e ki ga ni mogoče oprati, umiti, očistiti: Innoc. ap. Aug.

in-ēnatābilis -e (in, ēnatāre) iz katerega ni mogoče izplavati: profundum Tert.

in-equitābilis -e (gr. ἄνιππος) čez katerega ni mogoče jezditi, za konjenico neprimeren (naspr. equitabilis =gr. ἱππάσιμος): campi Cu.

in-ērumpibilis -e (in, ērumpere) ki je ni mogoče raztrgati: tunica Christi Cass.

inesplōso agg. ki ni eksplodiral:
bomba inesplosa bomba, ki ni eksplodirala

in-ēvulsibilis -e (in, ēvellere) ki ga ni mogoče izruvati, neločljiv: Aug.

in-excitābilis -e ki ga ni mogoče zbuditi, nezdramen: somnus Sen. ph. trdno.

inexigible [-žibl] adjectif neizterljiv; še ne zapadel; (pogoji) ki jih ni mogoče staviti