Franja

sollertia (sōlertia) -ae, f (sollers, sōlers) umetelnost, spretnost, sposobnost, praktičnost, pripravnost, ročnost, privrženost čemu, veščost, veščina, iznajdljivost, razumnost, pametnost, izvedenost, izvedenstvo, izkušenost, izurjenost, vajenost, v negativnem pomenu prekanjenost, premetenost, zvitost, zvijačnost, lokavost, hudomušnost, navihanost, čut za prefinjenost: Lucan., Cl. idr., data est sollertia araneolis Ci., nulla ars imitari sollertiam naturae potest Ci., mirari se non modo diligentiam, sed etiam sollertiam eius Ci., est summae genus (sc. Gallorum) sollertiae C. največje spretnosti (iznajdljivosti) = zelo spreten (iznajdljiv), multum, ut inter Germanos, rationis ac sollertiae T., ingenii sollertia S., mentis Plin., ingenia maximae sollertiae Gell.; v pl.: egregiis ingeniorum sollertiis Vitr.; z objektnim gen.: veri Ci. izsledovanje (iskanje, odkrivanje) resnice, cogitandi, iudicandi Ci., venandi Sen. rh., consiliorum Vitr., belli Sil., machinarum ad capienda oppida repertarum Gell.; z ad: acumen eius et sollertia ad aedificia paranda Vitr.; konkr.: fugienda est talis sollertia Ci. ali placuit sollertia tempore etiam iuta T. zviti naklep, zvijačni (ostroumni) umetni preobrat, quae tua formosa cepit sollertia Tib. zvijača, prevara, lest.

sophisticus 3, adv. -ē (tuj. σοφιστικός) sofističen, sofistovski, lažimodrijanski, kvazimodrijanski, tenkoumen, zvitomiseln, pretkan, prebrisan: ars Ap., res, captio Gell., levitas Aus., ostentatio Arn.; kot adv.: interpretari legem et cavillari Cod. I., sophistice loqui Vulg.; subst. sophistica -ōrum, n sofístika, sofístovstvo, lažimodrijanstvo, lažno um(stv)ovanje, lažno modrijanstvo: Aus., Prud.

Opomba: Menda abl. fem. gr.: et ceteri scolastici saturis auribus scolica dape atque ebriis sophisticē aperantologiā [consurgia] consurgimus, ieiunis oculis Varr.

statuārius 3 (statua) kipen, kipov, kipski = h kipu (kipom, soham) sodeč (spadajoč), s kipom (kipi, sohami) povezan: temperatura (sc. aeris) statuaria Plin., statuaria ars Plin. ulivanje kipov, kipolivstvo. Od tod subst.

1. statuārius -iī, m ulivalec kipov, kipolivec, upodabljavec kipov: Vitr., Sen. ph., Plin., Q.

2. statuāria -ae, f (sc. ars) ulivanje (upodabljanje) kipov, kipolivstvo: Plin.

stēllāris -e (stēlla) zvezden: essentia Macr. Od tod subst. stēllāris -is, f (sc. ars) zvezdoznanstvo, zvezdoslovje, astronomija: Tert.

Styx, Stygos, acc. Styga, v lat. obl. gen. Stygis, acc. Stygem, f (Στύξ: στυγεῖν sovražiti, črtiti, Στύξ torej = „predmet sovraštva”)

1. Stíks, m, ali Stiga, f, mitološko podzemeljsko vodovje (reka ali jezero), na katero so prisegali bogovi: Sil., Stat., Ap. idr., ergo … et illi, qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx … di putandi Ci., noviens Styx interfusa V., lucos Stygis … aspicies V., per Styga Iunoni falsum iurare solebat Iuppiter O., (pesn.) sinekdoha podzemeljski svet, podzemlje: Mart., illum sub pedibus Styx atra vides V., ad Styga Taenariā est ausus descendere portā O.

2. studenec v Arkadiji s strupeno, jedko in kakor led mrzlo vodo: Sen. ph., Plin., Iust., Vitr. (ki piše gr. Στυγὸς ὕδωρ), Stygem appellant fontem, ex quo pestiferum virus emanat Cu.; pesn. meton. strup: miscuit undis Styga Sidoniis Sen. tr. — Od tod adj.

1. Stygiālis -e Stíksov, stígovski, stíški: sacra Ps.-V. (Ciris).

2. Stygius 3 (Στύγιος) Stíksov, stígovski, stíški, podzemeljski: torrens O., unda, fluctus H., aquae V., Ap. ali palus V., Lact., cymba (cumba) ali carina V. Haronov čoln, umbrae O., manes Val. Fl., canes Lucan., Iuppiter ali frater ali rex (= Pluto) V., Iuno (= Proserpina) Stat.; od tod pesn. metaf.
a) peklenski = grozen, grozovit, strašen, strahovit, smrten, smrtonosen, poguben, škodljiv, žalosten: nox O., os (sc. serpentis) O., vis V., bubo O. smrt naznanjajoč, color Sil. smrtna, mrtvaška, frigus Sil. smrtni mraz.
b) čaroben, čaroven: carmen Lucan., religio Sil., preces Sen. tr., ars Val. Max.

suspicābilis -e (suspicārī) na domnevah (podmenah) temelječ (sloneč), domneven: ars Arn. (o zdravilarstvu).

sūtrīnus 3 (sūtor) čevljarskega krpača zadevajoč, čevljarski: ars Varr., Plin. čevljarstvo, artem sutrinam facere Vitr. čevljariti, biti čevljar, sutrina taberna T. čevljarnica. — Od tod subst.

1. sūtrīna -ae, f
a) (sc. ars) čevljarstvo: sutrinam docere Lact., sutrinas facere inscius Varr. ap. Non. čevljariti.
b) (sc. officina ali taberna) čevljarnica, čevljarska delavnica: Varr., Plin., Ap., Tert.

2. sutrīnum -ī, n (sc. artificium) čevljarstvo: Sen. ph.

Syrācūsae -ārum, f (Συρακοῦσαι) Sirakúze, glavno mesto Sicilije, ki so ga l. 735 ustanovili Korintčani pod Arhijevim (Archias) vodstvom, rodno mesto Arhimeda in Teokrita (zdaj Siracusa): Ci., L., N., O., Mel., Plin., Sil., Vell., Tert., Aus. (ki meri Syràcūsae). Od tod adj.

1. Syrācūsānus 3 sirakúški, sirakužánski (sirakúžanski): Plin., conventus, lautumiae, mensae Ci.; subst. Syrācūsānus -ī, m Sirakúžan (Sirakužán): Pl.; pogosteje pl. Syrācūsānī -ōrum, m Sirakúžani (Sirakužáni), Sirakúzijci, preb. Sirakuz: Ci., L.

2. Syrācūsius 3 (Συρακοῦσιος) sirakúški, sirakúzijski: mensae Ci.; subst. Syrācūsiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakúzijci, Sirakúžani (Sirakužáni): Plin., Prisc.

3. Syrācosius 3 sirakóški, sirakózijski, iz Sirakúz izvirajoč (prihajajoč): Dio, Hicetus Ci., versus V., ars, poëta, urbs O., senex (= Archimedes) Cl.; subst. Syrācosiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakózijci, Sirakóžani (Sirakožáni): Ci.

tenuis -e, adv. tenuiter (tendere)

I.

1. tankoniten, tankovlaknat, tánek (tènek, tenák), droben (droban): (naspr. crāssus): Col. idr., reticulum tenuissimo lino Ci., tenui telas discreverat auro V. s tankimi zlatimi nitkami, vellera tenuia (beri ténvia) V. svilnate niti, aries tenuioris velleris Col. bolj tankega (tankonitnega) runa, filum H., acus O., vestis O., Tib., amictus, myrica O., harundo, vimen V., caelum Ci., capilli O., pumex Pr. luknjičav; subst. tenue -is, n fino (naspr. comprehensibile): Lact., animus ex tenuissimo constat Sen. ph. iz najfinejše snovi.

2. metaf.
a) preprost, enostaven: tenue argumentandi filum Ci.; meton. orator (naspr. gravis) Ci., Q., tenuis Catullus Mart. pesnik lahkih (erotičnih) pesmi, tenuiter disserere Ci., tenuiter multa, multa sublimiter Plin. iun., tenuius tractare Ci.
b) tánek (tènek, tenák), natančen, fin, pretanjen, izostren: tenui curā O., res tenues, tenui sermone peractae H. natančno razglabljane, premeteno iztuhtane (domišljene), aures Lucr. tenkoslušna, pretanjena, izostrena, distinctio Ci., ratio H. —

II.

1. tánek (tènek, tenák), fin, prefinjen, nežen: alutae tenuiter confectae C. (na) tanko izdelano, aër O., Ci., V. ali aether Ci. čist, aqua O. čista, bistra, vinum Plin. (naspr. pingue) vodeno, nemastno, neoljnato, sanguis Plin. vodena, quid rei gerit? sic, tenuiter Ter., membranae (sc. oculorum) Ci., nebula, pluvia V., animae O. tanke, nežne sence; occ.
a) tánek (tènek, tenák) = strunast, suh, ošiljen, suhljat, droben (droban), mršav: nitedula H., Gellius Cat., Thais Mart.
b) ozek: rima, foramen, rostrum O., tellus O. medmorje, zemeljska ožina, litus L., rivus O., V., semita V., frons H., limes Q., tenue nigrum O. ozka črna marogica, agmen militum L. ali acies T. razpotegnjen(a).
c) plitev, plitek, ne globok: aqua O., L., unda O., tenui vitem committere sulco V.

2. metaf. nizek, neznaten, pičel, majhen, boren, skromen ipd.: Corn. idr., tenues honores N., civitas, res, scientia, sermo Ci., damnum T., tenuem victum antefert copioso Ci., cibus Ph., ingenium Q., ars tenuis ac ieiuna Q., inanis et tenuis spes Ci., tenuiter colligere argumenta Ci. ali tenuiter respondere Corn. površno, tenuissime aestimare Ci. prav nizko ceniti; occ.
a) boren, reven, siromašen, ubog, pičel: praeda C., mensa H., tenui loco ortus L. rojen v siromašnih razmerah, tenuis et obaeratus Suet., tenues homines Ci., tenuis (nizkega stanu) L., Verginius unusque de multis Ci.; z gen.: tenuis opum Sil.; subst. tenuiōrēs, m Ci. ljudje nižjega stanu (naspr. principes), tenuissimī Ci. najsiromašnejši ljudje.
b) slab, slaboten, šibek (šibak): tenuis atque infirmus animus C., mare fit tremulum, tenui cum stringitur aurā O., tenuissimum et plenissimum lunae lumen Ci., valetudo tenuissima Ci.

Opomba: Pesniki rabijo tudi konzonantni u = v: velleraque ut foliis depectant ténvia Seres V., ténvis ubi argilla est V., tenve Lucr.

tesserārius 3 (tessera)

1. kocke se tičoč, kocko zadevajoč, kockarski, starejše kóbrski: ars Amm. kockarska umetnost, umetnost kockanja; subst. tesserārius -iī, m kockar, starejše kóbrar: Amm.

2. k vojaškemu geslu (paroli) sodeč, (vojaško)geseln, parolen; subst. tesserārius -iī, m teserárij = geslonosec, parolonosec, geslar, parolar, ki prejme od vojskovodje geslo in ga prenese častnikom: T., Veg.

tēstūdō -inis, f (tēstu, tēsta)

1. želva, kornjača: Pac. ap. Ci., L., Ph., Sen. ph., Plin. idr., crocodili fluviatilesque testudines Ci.; preg. (o nemogoči stvari): testudo volat Cl.; meton. želvovína, želvji oklep: Tib., Lucan., Plin., Mart., Iuv. idr., ebore et testudine culti (opažena, okrašena) thalami O., varii pulchrā testudine postes V., lecti ex testudine Varr., Alexandrini (sc. triumphi) apparatus ex testudine constitit Vell.

2. metaf. plosko izbokle (izbočene) stvari
a) vsako strunsko glasbilo, lira, plunka, kitara, lutnja ipd.: Ci., V., O., Val. Fl., Hyg. idr., testudinis aureae strepitus H. (baje je prvo liro izdelal bog Hermes iz želvovine); metaf. „kitara“, kitari podobna ureditev las oz. frizura: O. (Ars amat. 3, 147).
b) obok (starejše oblok), svòd, (plosko) obokan prostor, poseb. notranje (po)krito dvorišče (cavaedium) rimske hiše, obokana dvorana, paviljon: Varr., Ci. idr., mediā testudine templi V. sredi notranjega svetiščnega prostora.
c) kot voj. t.t. α) „želva“ = ščitna streha, zaščitna (varovalna) streha, „ščitnica“, ki so jo rimski vojaki naredili tako, da so držali ščite nad glavami: L., V., T. idr., testudine factā portas succendunt C. β) „želva“ = zaščitna (branilna) streha, lesen, z mokrimi kožami pokrit oblegovalni stroj na kolesih, pod katerim so se vojaki primikali k obleganemu mestu: Vitr., vineis ac testudinibus constitutis N., turres testudinesque agere coeperunt C.
d) ježevo želvasto odevalo (pokrivalo): Mart.
e) jajčna lupina: ovum testudine tectum est Aug.

textrīnus 3 (texere)

I. tkalen, tkalski, pletilen, pletilski: opus Vulg. tkanje, pletenje; subst.

1. textrīna -ae, f tkalnica, starejše statvišče: Ap.

2. textrīnum -ī, n
a) tkalska umetnost, tkalstvo, tkanje, pletilstvo, pletenje: Suet., Ambr., Hier. idr., textrini ars Sen. ph.
b) tkalnica, pletilnica: oppidum textrinum fuit Ci., plumariorum textrina Vitr., Tyrii textrini praepositus Amm.; meton. = tkalci: iuxta vehiculi frontem omne textrinum incedit Amm. —

II. k spajanju (sklapljanju, stikanju) sodeč, pripraven (primeren) za spajanje (sklapljanje, stikanje); subst. textrīnum -ī, n ladjedelnica: Isid., idem campus habet textrinum navibus longis Enn. ap. Serv.

topia -ōrum, n (gr. τὰ τόπια, sc. ἔργα iz gr. τόπος kraj)

1. krajinsko slikarstvo, krajínarstvo: Vitr.

2. slikovita vrtna poslikava, vrtna olepšava, vrtni okras, živa meja (starejše seč, seča). Od tod adj. topiārius 3 k urejanju vrta sodeč, namenjen urejanju vrta, k okrasnemu (okraševalnemu, olepševalnemu) vrtnarstvu sodeč: opus Plin., herba Plin. okrasna rastlina, rastlina za olepšanje vrta (= déžen (bršč), ki so ga uporabljali za vrtne ograje, obrobke, žive meje); subst.
a) topiārius -iī, m (sc. hortulānus) okrasni (okraševalni, olepševalni) vrtnar, vrtnar umetnik, umetni vrtnar, cvetličar, starejše leposadnik: Ci., Plin. iun.
b) topiāria -ae, f (sc. ars) umetno vrtnarstvo, umetnost vrtnarjenja: topiariam facere Ci. vrtnariti.
c) topiārium -iī, n (sc. opus) vrtna olepšava, vrtni okràs (okrásek), umetna ograja, umetni obrobek (živa meja), umetno ograjanje vrta (vrtov): Plin.

tragicus 3, adv. -ē (gr. τραγικός)

1. trágičen, trágiški, s tragedijo (žaloigro) povezan, v tragediji (žaloigri) nastopajoč (pojavljajoč se) (naspr. comicus): tragicus poēta Ci. pisec tragedij (žaloiger), tragik, traged, actor Ci., L. ali histrio Plin. igralec v tragedijah (žaloigrah), traged, poëma Ci. = carmen, camena H. tragedija, žaloigra, ars H., vestis Val. Max., cothurnus (naspr. soccus) H., Amm., Orestes Ci. Orest (ki nastopa) v tragediji, Caligula tragicum illud (izrek tragika) subinde iactabat „oderint, dum metuant“ Suet. Od tod subst. tragicus -ī, m pisec tragedij (žaloiger), trágik, tragéd: Pl., Ci., Q., Petr., Sen. ph.; pl. tragicī -ōrum, m igralci v tragedijah (žaloigrah), tragédi: Pl.

2. metaf.
a) trágičen, trágiški = vznesen, zanosen, privzdignjen, vzvišen kakor v tragediji, patetičen: orator Ci., mortem rhetorice et tragice ornare Ci., hoc argumentum tumore tragico Amm. s patetično nadutostjo; subst.: spirat tragicum satis (sc. Romanus) H. kaže zadosti tragičnega zanosa (tragiškega patosa).
b) trágičen, žalosten, grozovit, krut: ignes O. tragični žar ljubezni, scelus L.

ūsus -ūs, m (ūtī)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje, poseganje po čem, úzus, navada, običaj: Plin., Q., Vell., Suet., Lamp., Amm., Icti. idr., armorum Cu., lini C., omnium rerum L., fons usui opportunus S., publicus usus H., nati in usum laetitiae scyphi H. za uživanje veselja, ad usum domesticum Ci., multa ad usum suum reservabat Ci., rem usui destinare Cu., quod satis in (za) usum est L., ferreus assiduo consumitur anulus usu O., fregit anulum, ne usui esset (da se ne bi uporabil (uporabljal), da ne bi rabil za … ) ad facienda pericula T., aliquid in usu habere C. rabiti, uporabljati, neminem in usu habes Plin. iun. nikogar ne uporabljaš za svoje opravke, naves non eundem usum celeritatis habebant C. niso bile zmogle enake hitrosti, in usu verbum esse coepit Sen. rh. je prišla v rabo, est mihi in usu Plin. iun. navajen sem, navado (v navadi) imam, pars umida … versa est in corporis usum O. v tvarino, (u)porabno za telo = v meso; occ. kot jur. t.t. (u)poraba = raba, izraba, užitek, uživanje tuje lastnine: usus et fructus Ci. ali usus fructusque Sen. ph.; pogosteje asindet. usus fructus Ci. poraba in užitek, usus (et) auctoritas Ci. (gl. auctoritas), usu capere (gl. usu-capio); meton. korist, prid, uporabnost, izkoristek, dobiček, dobitek, prednost, obresti, starejše obrestek: levis fructus, exiguus usus Ci., nescis, quem praebeat (sc. nummus) usum H., magnos usūs affere Ci., aliquis fuit usus in malo O., usui esse alicui Ci., S., N., Sen. rh. biti komu v korist (v prid), koristiti komu, ex usu esse Ter., C., Ci. koristiti, biti v korist, si quis usus mei est L. če morem kaj koristiti.

2. izvrševanje, opravljanje, vršitev, praksa: usus forensis Ci. izvrševanje odvetništva, odvetnikovanje, odvetniška služba, ad athletarum usum pertinere N. k atletskemu poslu (rokoborbi), homines traducere ab usu rerum rusticarum ad litem insolitam Ci., artis usus vulgaris Ci.; meton.
a) vaja: usus cotidianus et exercitatio C. vaja in urjenje, usu obduruerat civitatis patientia Ci., si usus magister est optimus Ci., usus magister egregius Plin. iun.
b) izurjenost pri izvajanju, izvrševanju česa, izkušnja, izkušnje, izkušenost, praksa: res posita in usu militari Ci., habere magnum in re militari usum C., duces usu praestantes N., nullius usūs imperator C., usu belli praestare N. po izkušenosti v vojni (v vojnih zadevah), usum in re publica habere Ci., amicitiam nec usu nec ratione habere cognitam Ci. niti po (osebnih) izkušnjah niti umevno (racionalno), usus ac disciplina C., usus eius provinciae C. izkušnje o tej provinci, usu rerum antecedere Ci. v poznavanju sveta, ars et usus T. teorija in praksa.

3. potreba, potrebščina, potrebnost, nuja, nujnost: in tot rerum usu necessario L., usum provinciae supplere Ci. nujne potreb(ščin)e, quae ad navium usum pertinent C. ladijske potrebščine, ad usum belli N., Cu. za potrebe vojne; usus est potreba je, treba je; abs.: mihi sic est usus Ter. brez tega pač ne morem biti, quando usus est Pl., si quando u. esset Ci., urbi multitudinem, ubi usus non esset (kadar bi ne bila potrebna), oneri rebatur esse L., de ceteris … dicemus, si usus fuerit Ci.; z abl. rei (v sl. gen.) ob dat. personae ali tudi brez njega: Gell. idr., usus est filio argenti minis Pl., si quid erit, quod extra magistratūs curatore usus sit Ci., naves, quibus consuli usus non esset L. ki jih konzulu ni manjkalo, tacere nequeo, quod tacito usus est Pl. ko je treba molčati, ad eam rem usus est homine astuto Pl.; z odvisnim stavkom: an quoiquamst usus homini, ut se cruciet? Ter. ali lahko ima kak človek potrebo … ; v enakem pomenu tudi usus adest: cum adesset usus C.; usus venit potreba nastopi: si usus veniat C., cum ad praetorem usus veniet Pl.; z abl. (v sl. gen.) ubi usus veniat consertā manu Pl.; ūsū venit, gl. ūsū-venit.

4. občevanje, druženje s kom, pozna(va)nje koga, (po)znanstvo s kom: Suet. idr., inter nosmet vetus usus intercedit Ci., in tanto usu nostro Ci. pri tako prisrčnem občevanju, cum Metellis erat ei non modo hospitium, verum etiam domesticus usus Ci., alicuius usum benevolentiamque retinere Ci. prijazno občevanje (ἓν διὰ δυοῖν); v obscenem smislu spolno občevanje, spolni odnos, polteno druženje: O., Tib.

veterīnārius 3 (veterīnus) k vprežni živini sodeč, živinski, živalski, veterinarski, živinozdravniški: medicina Col. ali ars Veg. živinozdravstvo, veterina; subst. veterīnārius -iī, m živinozdravnik, veterinár: Col.

vitreus 3 (vitrum1)

1. steklen: vasa Col., dolium Col., Th. Prisc., faba (biser) Petr., pila Sen. ph., hostis O. ali latro Mart. (kamenčka pri šahu), Priapus Iuv., sedilia V. kristalni, iz kristala; subst. vitreum -ī, n steklena posoda: si vitreum fractum est Sen. ph.; pogosteje pl. vitrea -ōrum, n steklenina, steklovina, steklena posoda, stekleno posodje: Plin., Stat., Mart., Dig.; pren.: audirem sententias, id est, vitrea fracta Petr. = norčije, otročarije. — Soobl. vitria ars steklarska umetnost, steklarstvo, steklopihaštvo: Don.

2. metaf.
a) steklast, kristalast, kristalnočist (kristalno čist), čist kot kristal, bister kot kristal: unda V., ros, pruina O., antra (sc. Naiadum) O., fons purus et vitreus Plin. iun., pontus H., Circe H. sijajna, sijoča, bleščeča se (kot morska boginja).
b) prozoren, prosojen kot steklo, zelo tanek (tenek): togae Varr. ap. Non., bilis Pers.
c) (po barvi) morskozelen (morsko zelen), zelen: color Plin.
d) (na videz) bleščeč, (pre)varljiv, minljiv, nezanesljiv: vitrea fama H., laetitia Aug.

οὐρά, ἡ, ion. οὐρή [Et. iz ὀρσϝα, sor. ὄρρος iz orso-s, nem. Arsch (stvn. ars)] 1. rep. 2. pren. zadnja straža, zadnja četa, ὁ κατ' οὐράν vojak zadnje čete, κατ' οὐράν τινος za kom, za hrbtom.