Franja

okoli¹ [ó] (naokrog) herum
okoli in okoli um und um, ringsum
z glagoli: herum-, um- (divjati herumrasen, hoditi herumstreichen, herumstreifen, herumsteigen, herumgehen, stati herumstehen, krožiti umkreisen, letati herumrennen, leteti herumfliegen, mahati mit den Händen herumfahren, herumfuchteln, ovijati herumschlingen um, peljati herumführen um, peljati se herumfahren, plesati herumtanzen um, (jemanden/etwas) umtanzen, posaditi herumsetzen um, poslati herumschicken, stati herumstehen, potovati herumreisen)
biti okoli (miniti) [umsein] um sein

okoli³ [ó] predlog:

1. krajevno: um … (herum)
drug okoli drugega umeinander
okoli pasu um die Mitte, um die Taille
okoli sveta (rund) um die Welt
okoli vratu am Hals, um den Hals; (objeti koga okoli vratu (jemandem) die Arme um den Hals schlingen)
okoli srca/želodca/prsi in der Herzgegend/Magengegend/Brustgegend
okoli ustja geografija im Mündungsgebiet
vrteti se okoli česa sich drehen um
dati eno okoli ušes eins hinter die Ohren geben, eine scheuern
dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen
figurativno kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei
metati denar okoli sebe mit Geld um sich werfen
oviti okoli mezinca um den kleinen Finger wickeln (können)
tolči okoli sebe um sich schlagen

2. časovno:
okoli petih gegen fünf Uhr
okoli srede dneva so um die Tagesmitte

okolic|a [ó] ženski spol (-e …) die Umgebung (tudi matematika); nekega kraja: die Umgebung, die Gegend um
bližnja okolica der Nahbereich
geografsko še: der Umraum, das Umland, die Umgegend; človeka: das Umfeld, der Umkreis
temperatura okolice die Umgebungstemperatur
vplivi okolice Umgebungseinflüsse množina

okoliši|ti (-m) drucksen, um den heißen Brei herumreden

okrog¹ [ó] (naokrog) herum
okrog in okrog um und um, ringsum, rundherum
z glagoli: herum-, um- (divjati herumrasen, hoditi herumstreichen, herumstreifen, herumsteigen, herumgehen, stati herumstehen, krožiti umkreisen, letati herumrennen, leteti herumfliegen, mahati mit den Händen herumfahren, herumfuchteln, ovijati herumschlingen um, peljati herumführen um, peljati se herumfahren, plesati herumtanzen um, (jemanden/etwas) umtanzen, posaditi herumsetzen um, poslati herumschicken, stati herumstehen, potovati herumreisen)

okrog³ [ó] predlog:

1. krajevno: um … (herum)
drug okrog drugega umeinander
okrog pasu um die Mitte, um die Taille
okrog sveta (rund) um die Welt
okrog vratu am Hals, um den Hals; (objeti koga okrog vratu (jemandem) die Arme um den Hals schlingen)
okrog srca/želodca/prsi in der Herzgegend/Magengegend/Brustgegend
okrog ustja geografija im Mündungsgebiet
vrteti se okrog česa sich drehen um
dati eno okrog ušes eins hinter die Ohren geben, eine scheuern
dobiti eno okrog ušes eine gescheuert kriegen
figurativno kot maček okrog vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei
metati denar okrog sebe mit Geld um sich werfen
oviti okrog mezinca um den kleinen Finger wickeln (können)
tolči okrog sebe um sich schlagen

2. časovno:
okrog petih gegen fünf Uhr
okrog srede dneva so um die Tagesmitte

3.
tehnika gibanje okrog prečne osi die Nickbewegung
navor okrog prečne osi das Nickmoment
vrtenje okrog prečne osi das Nicken

Olympos in Olympus -ī, m (Ὄλυμπος) Olímp

1. ime več gora, npr. v Likiji, Miziji, Lakoniji, na Cipru, na Lezbosu in drugod; poseb. zelo visoki Olimp ob makedonsko-tesal(ij)ski meji, po bajki bivališče bogov (zdaj Elymbo ali (turško) Semavat Evi (= bivališče nebeščanov)): Enn., Varr., O., H., Lucan.; pesn. meton. = nebo: Varr., Sen. tr., processit vesper Olympo V., summo delabor Olympo O. — Od tod subst. Olympiadēs -um, acc. -adas, f Olimpiáde, Olímpijke = na Olimpu bivajoče Muze: Varr. —

2. flavtist, Marsijev učenec, ki se je spustil v tekmovanje s Fanom: O., Plin., Hyg.

3. mesto v Kilikiji ob gori Olimp (zdaj razvaline pri kraju Deliktash): Ci., Eutr., Fl. — Od tod preb. Olympēnī -ōrum, m (Ὀλυμπενοί) Olímpijci, Olimpéni: Ci.

opolnoči um Mitternacht, mitten in der Nacht
točno opolnoči Schlag Mitternacht, Schlag 12 Uhr

opraviči|ti se (-m se) opravičevati se sich entschuldigen; (sporočiti opravičilo) sich entschuldigen lassen; (prositi za odpuščanje) um Entschuldigung bitten

optimās -ātis (optimus) k najboljšim spadajoč, eden izmed najboljših, plemenitaški, plemiški, aristokratski, bojárski: res publica ex tribus generibus illis, regali et optimati et populari (iz monarhije, aristokracije, demokracije = samovlade, vladavine plemstva, vladavine ljudstva) confusa modice Ci., matronae optimates Enn. in Ci. ep., amor Ap.; subst. optimās -ātis, m domoljub, rodoljub, in ker so bili domoljubi večinoma na strani senata in plemstva = plemič, plemenitaš, aristokrat: te parum optimatem esse Caelius in Ci. ep.; večinoma le pl. optimātēs -um in -ium, m domoljubi, rodoljubi = plemiči, plemenitaši, aristokrati, plemiška (aristokratska) stranka (naspr. populares ljudska stranka): Sen. ph., erat populi potentiae non amicus et optimatium fautor N., plebis et optimatium certamina T., contra voluntatem omnium optimatum Ci., illa civitas optimatium arbitrio regi dicitur Ci.; kot f: optimates Gothicae Lamp. gotske plemkinje, gotske plemiške gospe.

opulēns -entis (ops)

1. bogat: matrona quaedam pollens et opulens Ap., omnia affluentia, omnia opulentia Ap., non opulens, nec egens Aus., opulenta senectus Aus.; subst. pl. m opulentēs -um, m bogatini (naspr. pauperes): N.

2. bogat z vojno močjo, z veliko vojaško močjo (velikimi vojaškimi silami), močan: castellum Ap.

3. mogočen, imeniten: civitas magna et opulens S.; adv. opulenter bogato, obilno, dragoceno, kras(ot)no, sijajno: non illos arte, me opulenter colam S. ne bom njih stradal, sebe pa mastil, ludos opulentius instructiusque quam priores reges facere L., opulentius epulari Iust., domus opulente ornata Ap.

opus¹ -eris, n (prim. sanskr. ápas delo, dejanje, ápas žrtvovanje = darilno dejanje, lat. opera, operōr)

I.

1. delo, delovanje, ukvarjanje s čim, opravek, opravilo, posel, dejavnost: Ca., Varr., H., Q. idr., menses octo opus non defuit Ci. ni manjkalo dela, omnibus una quies operum, labor omnibus unus V., o. ingens, servile L., rusticum Kom., Col., militare Suet. delo vojakov, opus manuum O., opera fabrilia Icti. rokodelska dela, opera ad fabrilia surgit V. kovaško delo, kovanje, o. facere Ter. delati, opus rusticum ali opus ruri facere Ter. poljsko delo opravljati, na polju delati, favere operi O., instare operi V. pridno delati, pauper, cui in opere vita erat Ter. ki je živel ob delu, res immensi operis L. ki zahteva silno veliko truda in dela, magni operis est (z inf.) Cu. veliko dela zahteva (terja), in (ad) opus publicum damnari (dari) Icti. na javno kazensko delo, Martis opus V. borba, boj, opus belli Pr., opera bellica Vell. bojevanje, vojskovanje (naspr. civiles artes); occ. vsako posebno delo
a) zdravniška dejavnost, izvrševanje zdravništva, opravljanje zdravniškega poklica, zdravljenje: manere (čakati) medicum, dum se ex opere recipiat Pl.
b) poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje (= opus rusticum): Sen. ph., Pl., o. facere Ter. ali patrio rure facere opus O. obdelovati polje, kmetovati, coloni operis sui arma relinquunt O., bovem commodare, ut opus faceret Icti.
c) lov(stvo), lovljenje: Romanis solemne viris opus H.
d) gradnja, grajenje, zidava, zidanje, gradba: omnes … opus facerent N. naj bi pomagali zidati, opus fieri Lacedaemonii querebantur N. da se zida (gradi), muri ingentis operis Cu., molas novi operis Cu. jezovi, ki jih treba znova delati, lex operi faciundo Ci. gradbena pogodba, opus pupillo redimere Ci. gradnjo za varovanca prevzeti za dogovorjeno plačilo.
e) delo v rudnikih, rudarsko delo, rudarjenje, rudarstvo, kopanje rude, starejše rudokopnja: in opus damnari Plin. iun. = in opus metalli ali metallicum damnari (dari) Icti.; prim. in opus salinarum dari Icti.
f) kot voj. t.t. gradnja okopov, utrjevalno delo, vkopavanje: labor operis C., opus facere C. delati okope, in opere occupatus C. zaposlen z gradnjo okopov, fatigatus (fessus) miles operibus proeliisque L., opus castrorum S. utrjevanje (vojaškega) tabora (ostroga), dies noctesque in opere versari C., milites opere prohibere, ab opere deducere, revocare C., in operibus … multus adesse S.; adv.: locus naturā et opere munitus C. = (ret.) situ et opere munitus Cu. od narave in človeške roke utrjen, naravno in umetno zavarovan (utrjen).
g) evfem. = spolni odnos, telesna združitev: o. obscaenum O., opere faciundo lassus Pl., accedere ad opus Mart.
h) (o neosebnih subj.) učinek: tela diversorum operum O., opus meae hastae sensit O., opus efficere C. učinek imeti, učinkovati.

2. meton.
a) dovršeno, (i)zgotovljeno delo, izdelek: Cu., Plin., Gell. idr., opera magnifica et praeclara Ci., pictores et ii, qui signa fabricantur, et verum etiam poetae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci.
b) occ. nam. imena posameznega izdelka: zgradba, stavba, poslopje: Suet., Icti., ponit opus O. (= labirint), urbis opus V. ladja, ki jo je izdelalo mesto, opera publica, urbana L., opus balnei Plin. iun. kopališče.
c) kot voj. t.t. α) okop(i), nasip(i), utrdba z okopi, branik, branilo: opus hibernorum munitionesque C., opus castrorum C., emporium opere magno munitum L., magnitudo operum H., tumulum operibus magnis munire C., castra magnis operibus communita S. fr. β) oblegovanje, oblegovalno delo, oblegovalna priprava: urbem operibus claudere N. ali saepire Ci., L. ali circumdare Vell., magnitudo operis C. γ) oblegovalni stroj: opera admovere L., opera incendere N., vineae aliaque opera L., non coronā, sed operibus oppugnare L., operibus urbem expugnare L. δ) jez, nasip: summi operis fastigium Cu., opus iacĕre Cu. jezove nasuti, nasipa(va)ti, nasipe nameta(va)ti, opera accipere Cu. v tla (zemljo) sprejeti, flumen operibus obstruere C.
d) umet(el)no delo, umetnina: Vell. idr., ut reconcinnetur (sc. palla) atque ut opera addantur quae volo Pl., Silanionis opus tam perfectum, tam elegans Ci. (o kipu), opus admirabile Ci., o. marmoreum O. marmoren kip, totum Numidae sculptile dentis opus O., pocula, opus Alcimedontis V., opus caelatum Auct. b. Hisp., opus Mentoreum Pr. kovinska časa z reliefi, ki jo je izdelal Mentor, vestis, sororum opus Cu., opus plumarium Vulg.
e) slovstveno delo, literarno delo, literarni izdelek: Cu., Q. idr., o. oratorium Ci., carmina, elegi, mirabile visu opus H., opus exigere O. pesnitev dokončati, ut [dii] orsis tantum operis successūs prosperos darent L. naj naklonijo uspeh smelemu podvigu tako velikega (zgodovinskega) dela, opus habeo in manibus Ci. spis imam v delu.
f) kak rokodelski izdelek (proizvod): opus pistorium Plin., Cels. pecivo.
g) delo (proizvod) čebel: cerea opera sua Col., ceris opus (= med) infundite Ph. —

II.

1. delo = dejanje, podjetje, početje: O., V. idr., gloria plus habet nominis quam operis Cu. se opira bolj na ime kot na dejanja, operibus eum anteire C., hoc ultimo virtutis opere edito Cu., his immortalibus editis operibus L.; od tod: quod sui operis erat, agebat L. kar je imel na skrbi, za kar je skrbel, sunt, quibus unum opus est H. edino delo, periculosae plenum opus aleae H. zelo nevarno podjetje; pl. opera -um, n
a) v krščanstvu = dobra dela (gr. καλὰ ἔργα): Vulg., Ambr., Cypr., Lact.
b) politična dela, politična dejanja, politični ukrepi, politični podvigi, politične uredbe, politične ureditve: commendatus illi sua atque ipsius opera Vell., primum principalium eius operum erat ordinatio comitiorum Vell.

2. delo = izdelava, rokodelsko (ročno) delo, ročna izdelava, umet(el)nost, slog: materiam superabat opus O., hydra praeclaro opere Ci., simulacrum singulari opere Ci., quarum (sc. bullarum) iste non opere delectabantur, sed pondere Ci. v veličastnem slogu, fabricavit Argus opere Palladio ratem Ph. podobno Paladinemu delu = umetelno, galeae caelatae opere Corinthio Ci. na korintski način, v korintskem slogu.

3. trud, napor, težava v adv. zvezah: magno (maximo) opere Ci. z veliko (največjo) težavo, zelo (prav zelo), maiore opere Ca. ap. Gell., summo opere Lucr., quanto opere Ci. kako zelo, tanto opere Ci. tako zelo, quantillo opere Pl. kako lahko, nimio opere Ci. zelo, silno: haec artificia Graecos nimio opere delectant Ci.; glede na pomene prim. sklope (ixpt.) māgnopere, quantopere, tantopere, summopere idr. —

III. opus „delo, ki naj se stori“, „naloga“ = „potrebno“, „potreba“

1. kot nom. sg. s predik. esse: opus est potrebno je, treba je, potrebuje se (z dat. personae (pa tudi brez njega) in s stvarjo, ki jo kdo potrebuje)
a) kot subj. v nom.: Varr., Ter. idr., dux nobis et auctor opus est Ci., si quid sibi a Caesare opus esset C. ko bi on kaj potreboval od Cezarja, aedificanti usus o. Ci., sumptu ne pareas ullā in re, quod ad valetudinem opus sit Ci., quorsum est opus? H.; pl.: maritumi milites opus sunt tibi Pl., quae amicis o. fuerant N., quae curando vulneri o. sunt L., quaecumque ad proximi diei oppugnationem o. sunt C.; z inf.: omnia ennumerare non o. est Ci., quid o. est plura (sc. dicere) Ci.; z ACI: Pl., Sen. rh., Plin. idr., o. est ipsos antecedere C., ne dici quidam o. est Ci.; z NCI: tu, quae istic o. erunt administrari, prospicies Brutus in Ci. ep.; redko v zahtevnem stavku: quamquam non est opus affingas aliquid aut adstruas Plin. iun., quam (sc. avaritiam) tuam refrenes aliquantulum o. est Aug., mihi o. est, ut lavem Pl., intellegebant o. esse, ut bonis artibus pectus implerent T. (Dial.), reus, cui o. esset, ne reus videretur Plin. iun.; subj. moramo (v mislih) dostaviti: vires effundite vestras! sic o. est (sc. fieri) O., gallum cum o. non fuit (sc. suffocare), suffocavit Ci., non debeo temptare … nihil o. est (sc. temptare) Ci.
b) najpogosteje z abl.: Pl., Ter., Afr. fr., Ca., O. idr., auctoritate tua nobis opus est Ci., auxilio, pecuniā o. est N., armis opus (brez est) V.; tako vselej z abl. pt. pf.: Ca. fr., quid opus sit facto N. kaj je treba storiti, cur properato (hiteti, naglica) o. esset Ci., facto, non consulto in tali periculo opus esse S., sibi opus esse domino eius convento L., o. est puellā servatā O.; redko v gen. ali acc.: quanti argenti opus fuit L., magni nunc erit oris o. Pr., ad consilium pensandum temporis o. esse L.; puero o. est cibum Pl., o. est calcis modium unum Ca.

2. opus habeo aliquā re potrebujem kaj: Eccl., ferae pecudes in vinariis ut graminibus, sic frugibus roburneis opus habent Col.

osorej um diese Zeit

otepa|ti [é] (-m) otepsti kaj (etwas) abklopfen; okoli sebe: um sich schlagen

ovija|ti (-m) oviti kaj s čim umwinden (mit), umwickeln, (etwas) wickeln/winden um; perilo: wringen, auswringen

ovija|ti se (-m se) oviti se okoli česa: sich schlingen/ winden um, (etwas) umschlingen, umwinden
ovijati si kaj okoli česa sich (etwas) schlingen um

ovinkari|ti (-m) um (etwas) herumreden; Winkelzüge machen

ovi|ti (-jem se) ovijati wickeln um; kaj s čim umwickeln (mit), umwinden (mit), (etwas) schlagen/winden/ legen um; v kaj einwickeln in, schlagen in; perilo: wringen, auswringen
figurativno oviti okoli prsta (jemanden) um den kleinen Finger wickeln (können), (jemanden) einwickeln

ovi|ti se (-jem) ovijati sich winden/schlingen um, (etwas) umwinden, umschlingen, sich herumschlingen um

ozira|ti se² (-m se) (gledati okrog sebe) herumschauen, umherschauen, umherblicken, um sich schauen/ blicken, Umschau halten; za čim: sich umdrehen nach, sich umkehren nach, Ausschau halten nach