Franja

virgineus 3 (virgō)

1. device ali deklice tičoč se, devico ali deklico zadevajoč, devici ali deklici pripadajoč, devičen, devičin, deviški, devičji, dekličin, dekliški: Lucr., Sen. tr. idr., favilla O. grmada device, ara O. ali focus Pr. (sc. Vestae), vittae V., voltūs V. ali vultūs O., facies, forma O., sagitta (sc. Dianae) H., pudor V., Tib., rubor V., urnae (sc. Danaidum) Pr., gymnasium Pr. spartskih devic, domus (sc. Vestalium) Mart., volucres (= Harpyiae) O., aurum Mart. zlati venec (ki so ga dobivali zmagovalci pri igrah deviške Minerve), bellum Val. Fl. amazonska, sacra Petr. darovane od devic.

2. occ. k Devičnemu vodovodu sodeč, Devičnemu vodovodu pripadajoč, devičnovodovoden (gl. Aqua (aqua) Virgo pod virgo): aqua, liquor O. — Soobl. virginius 3: It.

volō², velle, voluī (indoev. kor. *u̯el- [skr. war] voliti, hoteti, želeti; prim. skr. vr̥ṇā́ti, vr̥ṇṓti, vr̥ṇītḗ [on] voli, želi, váraṇam izbor, želja, varáyati voli si, izbere si; gr. [z razširjenim kor.] ἔλ-δ-ομαι, ἐέλδομαι zahtevam, ἔλδωρ želja, ἐλπίς up, lat. volup, voluptas, voluntas, umbr. veltu = dēligitō, eh-veltu = iubētō, ehvelklu = dēcrētum, ēdictum, sl. voliti, volja, veleti, lit. pavélti hoteti, dovoliti, got. wiljan = stvnem. wellen = nem. wollen, got. waljan = stvnem. wellen = nem. wählen, stvnem. wala = nem. Wahl, got. wilja = stvnem. willo, willio = nem. Wille, ang. will)

1. hoteti, želeti, zahtevati, hoteti se komu kaj (z inf.), volja biti koga (kaj storiti), v mislih imeti, nameravati
a) abs.: quom velis Ter. če te je volja, velim, nolim Ci. naj hočem ali nočem, hočeš nočeš, velit, nolit, scire difficile est Ci. ali hoče ali noče, seu velint, seu nolint L. ali velint, nolint Plin. iun. naj hočejo ali nočejo, hoteti ali ne hoteti, velit, nolit, necesse est illi omnia videre Sen. ph. hoti ali ne hoti, hočeš (ali) nočeš, quisquis inspiciat, velit, nolit, nomen meum legat Petr., ut volumus Ter., ut voluimus Pl., ut volo Pers., si volet usus H.; si vis ali (skrč.) sīs, sultis (gl. opombo spodaj) če te (vas) je volja, če se ti (vam) ljubi, če ti (vam) je do tega (kot vrinjeni stavek pri imper., ki naj bi slednjega ublažil): audi si vis nunc iam Ter., cave sis Ter., ne, sis, plora Pl., refer animum sis ad veritatem Ci., adeste sultis Pl., pandite sulti genas Enn. — Besedne zveze: aliquid alicui volenti est po volji (pogodu, povšeči) biti komu kaj: neque plebi militia volenti (sc. esse) putabatur S., uti militibus exaequatus cum imperatore labor volentibus esset S., quibusdam volentibus novas res fore L.; bene (optime) velle alicui hoteti (želeti) komu dobro (najboljše), dobrohoten biti komu; male velle alicui hoteti komu zlo, misliti komu hudo, biti zlohoten do koga: bene vult tibi Pl., ego huic et hic mihi volumus bene Pl., tibi bene ex animo volo Ter., tibi optime volo Pl., utinam male qui mihi volunt sic rideant Pl., non sibi male vult Petr. dobro si streže, dobro se gosti (po Georgesu: o sebi nima slabega mnenja = o sebi ima dobro mnenje); alicuius causā velle v prid (korist) koga (komu) kaj hoteti (želeti): quod ut illi proprium … sit … ipsius hominis causa velle et optare debetis Ci.; poseb. v zvezi z omnia (gl. spodaj pod 1. b); tudi brez tega obj. = vse dobro želeti komu, biti pri volji (voljan) komu (za koga) kaj ali vse storiti, koristi (pridu) koga streči: regis causā velle, valde eius causā volo, etsi omnium causā … velle debeo Ci. ep.; inf. velle rabljen subst.: velle suum cuique est Pers. vsak ima svojo voljo (glavo).
b) z acc.: Sen. ph. idr., faciam, quod vultis Ci., si rex ea vult N., cupio omnia, quae vis H. (hladno vljudnostno besedilo, s katerim se hoče kdo koga otresti = hvala ti za tvoje sočutje), quid vis? Ci., num quid vis? Kom., H. želiš sicer še kaj?, ali si želiš še česa? (poslovilno besedilo), num quid vellet L., quid velit, exponit Ci., idem (eadem O.) velle S., nihil minus velle C., nihil frustra voles S., si plura velim H., Varro magnopere eius causā vult omnia Ci. ep. (prim. zgoraj pod 1. a); redkeje s subst.: aquam velim Pl., eloquere utrumque nobis, et quid tibist et quid velis nostram operam Pl., si suam gratiam velint C., amicitiam velle S., arma velit poscatque iuventus V., neque chorda sonum reddit, quem vult (gl. opombo spodaj) manus et mens H.; z etičnim dat.: quid sibi (zase) vellet C.
c) z inf. (ob istem subj.): Pl., Ca., Luc. fr., Lucr., Plin. idr., volui id quidem efficere certe Ci., volo et esse et haberi gratus Ci., si sibi (pred njim) purgati esse vellent C., Athenienses Chersonessum colonos vellent mittere N., vellem esse Diogenes Cu., multa volentem dicere V., ut tantum fida sorori esse velis O., velle mori statuit O., vellet abesse O. želel bi bil, vin (gl. opombo spodaj) tu curtis Iudaeis oppedere? H., nil audire velim H., volo scire Pl. ali velim scire Pl. (oboje z relativnim stavkom ali odvisnim vprašanjem) vedeti hočem, rad bi pač vedel, radoveden sem; tako tudi: volo audire, quid factum sit L. rad bi slišal, radoveden sem; z inf. pf.: ne quem recepisse velint L., non venisse volent V., sunt delicta … , quibus ignovisse velimus H., vellet promptas habuisse manus O.; vis tu ali vis (kot poziv ali blago povelje) ali hočeš, ali te ni volja, ali se ti noče, ali ne maraš: vis tu homines urbemque feris praeponere silvis? H., vis tu pudorem habere? Sen. rh., vis tu fortius loqui? Sen. ph., vis tu aequo animo pati? Sen. ph., vis tu reviviscere? Petr., vis unum vel alterum, immo plurima eius audire facta? Ap.; inf. je treba pogosto dostaviti v mislih: loquar, quae volam (sc. loqui) Pl., facile pelles, ubi velis (sc. pellere) Ter., sine me pervenire, quo volo (sc. pervenire) Ter., societates, cum quibus voluit (sc. facere), fecit L., quae voluerat (sc. dicere), dixerat N., volo mense Quintili in Graeciam (sc. proficisci) (po novejših izdajah si ego evolo mense Quintili in Graeciam) Ci. ep., desine velle (sc. me fallere) V.
d) z ACI (ob spreminjajočem se subj.): Pl., Luc. fr., Gell. idr., se superesse velim V., si vis me flere H., sibi restituerent eum filium, quem … unum ex multis fortuna reliquum esse voluisset Ci. (ji) je pustila, non uxor salvum te vult (sc. esse) H., quae declarari volemus Ci., iter per Alpes patefieri volebat C., quod vestigari volunt L., quod celari vis L., si quid de se agi vellent N.; z inf. pf. pass. (pri katerem je pomožnik esse pogosto izpuščen): quod esse ambas conventas volo Pl., sunt, qui volunt te conventam Pl., vos omnes … oratos volo Ter., lumen exstinctum esse volo Ci., nunc illos … monitos etiam atque etiam volo Ci., nam rex celatum voluerat Ci., nobis consultum volebatis L., cuius adversae fortunae succursum velit L.; poseb.: factum volo Pl. rad hočem storiti, rad storim, cum te video nostrae familiae tam ex animo factum velle Ter. da si … tako naklonjen; da se subj. bolj poudari, zlasti kadar je inf. pasiven ali pa esse z imenskim predikatom, stoji ACI, tudi ob istem subj.: iudicem me esse, non doctorem volo Ci., cupio me esse clementem Ci., qui se … minus timidos existimari volebant C. — V zvezah z inf. ali ACI pogosto pleonast. (poseb. za glag. nolle): me perdere velle velis O., nolite hunc illi acerbum nuntium velle perferri Ci., cuius auspicia pro vobis experti nolite adversus vos velle experiri L., noli … adversus eos me velle ducere N.; včasih opisovalno: ne quid celavisse velit (nam. celet) Ca., oscula nulla dedisse velis (nam. noli dare) O., cur sic mentiri velit (nam. mentiatur) Ph., teneras laedere velle manus (nam. laedere) Tib.
e) s finalnim stavkom, in sicer s samim cj.: Pl. idr., quid vis faciam? Ter., visne hoc primum videamus? Ci., volo hoc oratori contingat Ci., vis ergo … vicissim experiamur? V., velim fieri posset Ci., Musa velim memores H., quam vellem … mos esset Ter., quam vellem te ad Stoicos inclinavisses Ci., vellem abesset, vellem nulla forem, vellem me duxisses O., vellem sic erraremus in amicitia H.; z ne: hoc volebam, nescius ne esses Pac. ap. Gell., volo, ne ignoret ne haec quidem humana Ci., vellem, ne sola fuisses O.; redkeje z ut: ut ille te videat, volo Pl., volo, ut mihi respondeas Ci., maxime vellem, iudices, ut P. Sulla … modestiae fructum aliquem percipere potuisset Ci.

2. occ.
a) (kot držpr. t.t.) hoteti, določiti (določati, določevati), ukreniti (ukrepati): maiores de singulis magistratibus bis vos sententiam ferre voluerunt Ci., maiores nostri de servis quaeri voluerunt Ci., (sc. nostri maiores) insui voluerunt in culleum (sc. parricidas) vivos atque ita in flumen deici Ci.; poseb. kot uvodno besedilo zakonskih nasvetov oz. predlogov: velitis iubeatis (sc. Quirites), ut … Ci., L., rogationem promulgavit, vellent iuberent Philippo regi … bellum indici L.; metaf. o ukrepih bogov in usode: di meliora velint O. naj ukrenejo kaj boljšega = naj me obvarujejo (očuvajo) tega, naj mi to prihranijo, naj me rešijo tega, sic di voluistis V., me fortuna hac voluit consistere terra V.
b) hoteti = vzeti (jemati) kaj za resnico, misliti (si), biti kakega mnenja, trditi: Q., Plin. idr., illi regi tolerabili aut, si vultis, etiam amabili Cyro Ci., me vult fuisse Rhodi Ci., iidem vultis dispartiri omnia Ci., ego volo in virtute vim esse Ci., sine corpore esse vult (sc. Plato) deum Ci., se ortum Teucrorum a stirpe volebat V.
c) rajši hoteti, raje imeti, dati (dajati) prednost čemu, (raje) izbrati (izbirati), (iz)voliti: malae rei se quam nullius … duces esse volunt L., servire vellem? O. da sem raje hotela biti sužnja?
d) pomeniti (pomenjati), hoteti reči (povedati): quid volt concursus ad amnem? V., dicam, quid velit ara Iovis O.; z refl. sibi (ki se ne sloveni); o stvareh: quid sibi vult (sc. res)? Ter., quid vult sibi haec oratio? Ter., nec satis intellexi, quid sibi lex aut quid verba ista vellent Ci., quid ergo illae sibi statuae equestres inauratae volunt? Ci., quid vult sibi noctis imago? O.; toda o osebah = domisliti (domišljati) se česa, priti (prihajati) komu kaj na misel, pasti komu kaj v glavo: quid sibi vult pater? Ter., quid iste sibi vult? Ci., quid tibi vis? Ter., Ci.

3.
a) elipt. aliquem velle hoteti (želeti) govoriti s kom: te volo Kom., pater adest, quem volui Ter., si quid (o čem) me vis, num quid me vis? est, quod (o čemer) te volo secreto, te tribus verbis volo Pl., paucis verbis ali samo paucis te volo Kom., quin tu uno verbo dic, quid est, quod me velis Ter., si quid ille se velit C., centuriones trium cohortium me velle postridie Ci. ep.
b) aliquem ali aliquam velle koga, kako žensko rad videti, marati, željen (željan) biti koga ali kake ženske: Pl., Pr. idr., quam volui, nota fit arte mea O.; abs.: filium velle (sc. Iuliam) Ci. ep. njegov sin da je vrgel oko nanjo. — Od tod adj. pt. pr. volēns -entis, adv. volenter

1. vedeč in hoteč (vedé in hoté), hotoma, nalašč: volens vos Turnus adoro V., macie tenuant armenta volentes V.

2. rad, radovoljen; adv. rade volje, iz dobre volje, iz (vsega) srca, prostovoljno, prizadevno: volens seu invitus L., rem publicam si a volentibus nequeat, ab invitis ius expetituram L., quia volentes in amicitiam non veniebant, vi expugnarat L., poenas volentes pependere S., nec me vis ulla volentem avertet V., me victusque volensque remitto V., iura dare per volentes populos V. ki jo rade volje sprejemajo, labor est inhibere volentes O. same od sebe tekoče, volenti animo S. ali volentibus animis V. rade volje, radovoljno, prostovoljno, perrexit Psyche volenter Ap.; o neživih subj.: quos ipsa volentia rura sponte tulere suā V.

3. naklonjen, ugoden, milosten, milostljiv: uti volens propitius suam sospitet progeniem L., si divus, si diva esset … volens propitius adesset L., volentibus cum magnis dis Enn. ali dis volentibus magni estis S. po milosti bogov, munificus nemo putabatur nisi pariter volens S., resolvit vocem volens (sc. Sibylla) V., si volentibus vobis erit Macr. če ste naklonjeni; subst. volentia -ium, n ugodno, ugodne (prijetne) vesti (novice), ugodne (prijetne) stvari, prijetni dogodki, prijetnosti, starejše prijetne dogodbe: plebi volentia facere T., volentia plebi facturus videbatur S. ap. Non., Muciano volentia rescripsere T. kar se mu je zdelo ugodno.

Opomba: Star. obl. pr. volt, voltis = vult, vultis. Skrč. obl. pr.: vīn = vīsne, sīs = sī vīs, sultis = sī vultis. Gerundij volendi, volendo le: Aug.

Volupia -ae, f (volup) Volúpija, boginja radostnega občutja (radosti, sle): Aug., ad Volupiae sacellum Varr., duodecimo vero feriae sunt divae Angeroniae, cui pontifices in sacello Volupiae sacrum faciunt Macr., Masurius adicit simulacrum huius deae ore obligato atque signato in ara Volupiae … collocatum Macr.

žgálen (-lna -o) adj.

1. di cottura; ustorio:
metal. žgalna peč forno di cottura

2. rel.
žgalni oltar ara sacrificale
žgalna žrtev olocausto

ἀμφι-πλήξ, ῆγος, ὁ, ἡ (πλήττω) poet. ki od obeh strani zadeva; φάσγανον dvorezen; ἀρά dvojno prokletstvo.

ἀραῖος 3 in 2 (ἀρά) 1. Zεύς ki se kliče pri kletvi, ki usliši kletev. 2. preklet. 3. poguben, ki donaša prokletstvo.

ἀράομαι, ion. ἀρέομαι d. m. (ἀρά), [fut. ἀρᾱ́σομαι, aor. ἠρᾱσάμην, pf. med. in pass. ἤρᾱμαι, adi. verb. ἀρᾱτός, ion. ep.: fut ἀρήσομαι, ep. cj. aor. ἀρησόμεθα] 1. molim h komu (ali) koga τινί. 2. želim, zahtevam z inf., obljubljam (Il. 23, 144); (po)kličem (na maščevanje) Ἐρινῦς. 3. ion. in poet. preklinjam, želim komu kaj (hudega).

ἀρή, ἡ ion. = ἀρά.

ἀρραβών, ῶνος, ὁ [Et. tujka, hebr. 'ērābōn, lat. arrabo] nadavek, ara, zastava, τινός za kaj NT.

εἰ, ep. in dor. αἰ veznik [Et. po izvoru različno od αἰ; prv. pom. je demonstrat.; slov. i-n, i-no (iz ei-); sor. lat. si, nem. so, gršk. ὥς] stoji 1. v želelnih stavkih, navadno εἰ γάρ, εἴθε z opt. (= lat. utinam) o da bi, da bi pač, da bi vendar. 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če (bi); v razstavnih vprašanjih: εἰ – ἤ, εἴτε – εἴτε li – ali, ali-ali (pa). 3. za glagoli čuvstvovanja a) vzročno (= ὅτi, ὡς) ker, da; θαυμάζω, εἰ čudim se, ker (da); b) vprašalno: čudim se, ako … 4. v dopustnih stavkih: εἰ καί ako tudi, če tudi, če prav, če ravno, dasi (ravno), καὶ εἰ tudi ako, tudi če. 5. v pogojnih stavkih in sicer a) v resničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. vseh časov, v glavnem stavku ind. vseh časov ako, če; εἰ τοῦτο λέγεις, ἁμαρτάνεις; εἰ μὴ ἤρεσκόν σοι οἱ νόμοι, ἐξῆν σοι ἐξιέναι ἐκ τῆς πόλεως če ti niso ugajali …; b) v možnih pogojnih stavkih εἰ z opt., v glavnem stavku opt. z ἄν: če (bi), ako (bi), εἰ τοῦτο λέγοις, ἁμαρτάνοις ἄν; c) v neresničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. historičnih časov, v glavnem stavku ind. hist. časov z ἄν če bi, ako bi (ne) s konj. ali da z ind. εἰ τοῦτο ἔλεγες ako bi to rekel …; οἱ πολέμιοι ἔφυγον ἄν, εἰ οἱ σύμμαχοι ἐν καιρῷ ἦλθον da so prišli zavezniki; d) v slučajnih pogojnih stavkih. Za enkratno ali ponavljajoče se dejanje v prihodnosti ἐάν s konj., v glavnem stavku ind. fut. ali imper. Za ponavljajoče se dejanje v sedanjem času ἐάν s konj. praes. za istodobno, konj. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku ind. praes.; za ponavljajoče se dejanje v preteklosti εἰ z opt. praes. za istodobno, εἰ z opt. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku navadno imperf. vselej kadar, kadarkoli. 6. v zvezah: εἰ μή ako (če) ne, razen če; εἰ ἄρα če pa, če torej, εἰ μὴ ἄρα nisi forte, če ne morda, razen če morda, εἴ γε če že, če sploh, εἰ δέ (μή) če pa ne, εἰ δὲ καί če pa celo, εἰ δή ker, če vendar, če zares, εἴ κως ali ne bi morda, εἰ δ' ἄγε ali dej, nu, hajdi, εἰ μόνον če le, εἴ τις καὶ ἄλλος če sploh kdo, ὥσπερ ἂν εἰ (z opt.) kakor da bi.

ἐν-έχυρον, τό (ἐχυρός) zastava, zalog, nadavek, ara.

ἐπεί (iz ἐπί + εἰ), ep. ἐπειή conj. 1. časovno: ko, potem ko, odkar, medtem ko, kadar, ἐπεὶ τάχιστα brž ko; veže se a) z ind.; b) z opt. v orat. obl. in pri dejanju, ki se je v preteklosti ponavljalo, redko z ἄν (κέν): kadarkoli, vselej kadar; c) s cj. (in ἄν, κέν) v splošnih rekih (ako se dejanje le enkrat (v bodočnosti) izvrši ali (v sedanjosti) ponavlja); d) z inf. v orat. obl. 2. vzročno: ker, kajti; sicer, vrhutega; medtem ko; pa vendar, čeprav. 3. zveze: ἐπεί γε, ἐπεί τοι ker pač, ker ravno, saj, kajti zares, ἐπεὶ φέρε ἴδω daj, da pogledam, ἐπεὶ δή brž ko, potem ko, ἐπεί περ ker pač, ker vendar, ἐπεὶ καί ker tudi, ἐπεὶ εἰ ker če, ἐπεί τε = ἐπεὶ δή, ἐπεὶ δὴ πρῶτα odkar, ἐπεὶ ἄρα (δή) ko pa, ker pa (sedaj), ker torej, ἐπεί νυ ker že.

πᾶς, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsekako (na vsak način) je potrebno, skrajna sila je; c) pri števnikih: ἐννέα πάντες vseh devet (nobenega ni manjkalo), εἴκοσι πάντα celih dvajset, ne manj nego dvajset. 2. s spolnikom: a) predikativno izraža nasprotje ali pa kaže na določeno (ali že znano) osebo ali stvar: συλλέξασα πᾶσαν τὴν ἑωυτῆς δύναμιν vse svoje čete, εἰρήκαμεν δ' ὑμῖν πᾶσαν τὴν ἀλήθειαν popolno resnico, πᾶν τοὐναντίον čisto (ravno) nasprotno, πάντες οἱ ἄνθρωποι vsi ljudje (ki smo jih že omenili), πᾶς ὁ πόλεμος cela vojska (o kateri se ravno govori), πᾶσα ἡ πόλις celo mesto; b) atributivno izraža πᾶς celoto nasproti posameznim delom: τὸ πᾶν πλῆθος celotna (skupna) množica, ὁ πᾶς ἀριθμός skupno število, celota, οἱ πάντες ἄνθρωποι celo človeštvo, τὸ πᾶν κρᾶτος cela (najvišja) oblast, ἡ πᾶσα βλάβη najslabši (najbolj pokvarjen) izmed vseh, ἡ πᾶσα πόλις celo mesto z vsemi deli, αἱ πᾶσαι πόλεις vsa mesta skupaj; c) pri določilih mere in števila dobiva πᾶς (tudi brez spolnika, gl. 1 c) pomen: povsem, v celem, skupno, sploh: οἱ πάντες vsi skupaj (vkup), τὰ πάντα εἴκοσι ἔτη v celem (celih) dvajset let, ἑπτὰ ἡμέρας πάσας vseh (celih) sedem dni, τριάκοντα τὰς πάσας ἡμέρας v celem trideset dni. 3. = παντοῖος različen, vsakovrsten, mnogovrsten, πάντα καλὰ πολλά vsakovrstne (različne) lepe stvari, δαίδαλα πάντα, οἰωνοῖσι πᾶσι vsakovrstnim pticam brez razlike, πάντα γίγνομαι postajam vse, izpreminjam se v različne stvari, vzprejemam vse mogoče oblike. 4. posebni izrazi: a) τὸ πᾶν vse (skupaj), vsemir, celota, skupnost, vesoljstvo, glavna stvar τοῦ παντὸς ἁμαρτάνω, ἡ ἀρχὴ τοῦ παντός poveljstvo cele vojske, vrhovno poveljstvo; pogosto = πάντως, τῷ παντὶ πλέονες, τὸ πᾶν ὀλέσθαι; b) πᾶν vse (mogoče), πᾶν μᾶλλον ἢ στρατιήν vse prej nego, περὶ παντὸς ποιοῦμαι nad vse cenim (čislam), πᾶν ποιῶ (= πάντα ποιῶ) ὅπως, ὥστε vse poskusim, napnem vse žile; παντός (γε) μᾶλλον bolj nego vse, nadvse, vsekakor, na vsak način, παντὸς μᾶλλον οὐ nikakor ne; εἰς πᾶν ἀφικνέομαι pridem v največjo nevarnost; pogosto z gen.: ἐς πᾶν κακοῦ ἀφικνέομαι padem (zabredem) v največjo nesrečo, ἐν παντὶ ἀθυμίας είμί sem v popolni obupanosti ali v največjem strahu, ἐν παντί εἰμί (γίγνομαι) sem v največji nevarnosti (skrbi); τῷ παντί v vsakem oziru, sploh; διὰ παντός vobče, sploh, vedno; c) (τὰ) πάντα α.) vesoljni svet, vesoljstvo, vse, αἱ Συρήκουσαι ἦσάν οἱ πάντα Sirakuze so mu bile vse; β.) v vsakem oziru πάντα νοήμονες, τὰ πάντα δόκιμος; γ.) = πάντως popolnoma, docela, povsod; πάντ' ἄιδρις (ἄναλκις), τὰ πάντα νικῶ povsod, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, κατὰ πάντα popolnoma, v vsakem oziru; d) πᾶσι po mnenju (sodbi) vseh, οἱ ἐπὶ πᾶσι zadnja straža, zadnje čete.

σαργάνη, ἡ [Et. iz τϝαργάνη, kor. twer, plesti; slov. tvoriti] poet. pletenina, koš(ara), jerbas NT.

τἆρα, τἄρα = τοὶ ἄρα.

φαῦλος 3 in 2 φλαῦρος 3 1. a) slab, slaboten, preprost, navaden, ubog, siromašen ἱμάτιον, σιτία, ποτά, ἀσπίδες navaden (ki jih kdo ravno ima); o osebah: nizkega rodu, navaden, οἱ φαῦλοι preprosti (navadni ljudje), οἱ φαυλότατοι najnižje vrste vojaki; b) lahek, ne težak ἐρώτημα; c) majhen, neznaten, brezpomemben ἀρχή, grd τὸ εἶδος, prazen ἔπη; στρατιά neznaten, majhen, φαῦλα ἐπιφέρω navajam stvari, ki so brez pomena. 2. a) slab, neraben, brez vrednosti τείχισμα, ἆρα φαύλη ἂν εἴη ἡ ἀποδημία ali bi bila to slaba selitev?; b) o osebah: α.) nesposoben, neraben, zanikaren, neizvežban, neizobražen τὰ γράμματα, φαῦλος τὴν γνώμην nerazsoden; slab τοξότης; β.) len, bojazljiv, lahkomiseln; c) (moralno) slab, izprijen. – τὸ φαῦλον malopridnost, hudobija. 3. adv. φαύλως in φλαύρως ἀκούω obrekujejo me, sem na slabem glasu, πράττω sem nesrečen, ἔχω slabo se mi godi, τὴν τέχνην φλαύρως ἔχω sem neizkušen (nevešč) v umetnosti.

φυτάλμιος 2 (φυτόν) ki kaj rodi (naredi, povzroči), ἀλαῶν ὀμμάτων ἆρα καὶ ἦσθα φυτάλμιος ali si slepoto sam zagrešil, zakrivil? drugi: ali si se slep rodil?

φύω [Et. lat. sor. fui, futurus, slov. biti (iz by-ti), sem, bivati, nem. (ich) bin, bauen (stvn. būan), gršk. φύσις, φυτόν, φῦλον. – Obl. ῠ pred vok., ῡ pred kons.; fut. φῡ́σω, aor. ἔφῡσα, ep. impf. 3 sg. φύεν; intr. in med. φύομαι, fut. φῡ́σομαι, aor. ἔφῡν, cj. 3 sg. φύῃ, 3 pl. φύωσι, opt. φυίη, φύη, inf. φῦναι, pt. φῡ́ς, pf. πέφῡκα; ep. impf. med. φύοντο, aor. 3 sg. φῦ, 3 pl. ἔφῡν, redupl. aor. ἐπέφῡκον, pf. 3 pl. πεφῡ́κασι, πεφύᾱσι, pt. masc. πεφυῶτες, -ῶτας, fem. πεφυυῖα, plpf. πεφῡ́κεε(ν), NT pt. φυέν, fut. φυήσεσθαι]. I. act. 1. trans. storim, da kaj nastane, storim, da raste ali uspeva; povzročam, pripravljam πόνους τινί, ustvarjam, podelim φρένας τιvί; poganjam, rodim, donašam; ἄδηλα spravljam na dan, πώγωνα puščam si rasti brado, dobivam brado; γλώσσαν dobim, φρένας izpametujem se (Sof. El. 1463 postanem prevzeten), δόξαν napihnem se; ὁ φύσας oče, οἱ φύσαντες starši, ἡ ἡμέρα φύσει σε dan bo pokazal tvoj rod (kdo te je rodil). 2. intr. sem, postanem, rastem Il. I 149, NT Hebr. 12, 15. II. pass. 1. nastanem, rastem, rodim se, sem kakega rodu, izhajam od koga τινος, ἐκ, ἀπό τίνος, τὰ φυόμενα rastline, τὰ ἐκ τῆς γῆς φυόμενα zemeljski pridelki, μέγα πρᾶγμα velika nevarnost nastaja, ἔν τ' ἄρα οἱ φῦ χειρί stisnil mu je roko, ὀδὰξ ἐν χείλεσι vgriznem se v ustnice; aor. ἔφυν postal sem. 2. (pf. πέφυκα) sem od narave tak, sem sposoben za kaj, sem (bistroumen), οἱ τὰ σώματα πρὸς ὥραν (οἱ τὰς ψυχὰς πρὸς τὴν ἀρετὴν) εὖ πεφυκότες od narave bogato obdarjeni z lepimi telesi (z lepim dušami), οὕτως πεφυκότων v teh (takih) razmerah, ἄνθρωπος πεφυκώς človek, kakor je od narave ustvarjen, ὁ ἄνθρωπος πέφυκεν ὑπερφρονεῖν je po svoji naravi nagnjen k ošabnosti, πολὺ ῥᾷον ἔχοντας φυλάττειν ἢ κτήσασθαι πέφυκε πάντα naravno je, da je lažje; δένδρα πεφυκότα čvrsto ukoreninjena drevesa τὰ τοῖς ἵπποις πεφυκότα (ἡδέα) naravi konj (konjem) primerno.

ὡς¹ [Et. sor. lat. sīc, si, nem. so] I. adv. načina in primerjanja: kakor, takorekoč, kot, kakor bi (ako stoji za primerjano besedo, se naglaša ὥς) 1. a) pri primerah; v prejšnjem stavku stoji (ali se more dostaviti): οὕτως, ὧδε, ὥς; kakor πάντα ἀγορευέμεν, ὡς ἐπιτέλλω, διατίθει τὸ χωρίον οὕτως, ὡς ἄξιον ᾖ, ἐκινήθη ἡ ἀγορὰ ὡς κύματα μακρὰ θαλάσσης, ὡς ἂν ἐγὼ εἴπω, (οὕτω) πειθώμεθα πάντες; b) v omejujočih in pogojnih vmesnih stavkih: ὡς λέγουσι kakor pravijo, ὡς ἐμοὶ (δοκεῖ) po mojem mnenju, kakor sodim, ὡς ἀκούω, ὡς ὁρᾶτε; pogosto je v teh stavkih ὡς (z inf. ali acc. c. inf.) = kolikor, ako, če: ὡς μικρὸν μεγάλῳ εἰκάσαι ako (da) primerjamo majhno z velikim; ὡς ἐμὲ εὖ μεμνῆσθαι kolikor (ako) se prav spominjam, ὡς εἰκάσαι kolikor se dá soditi, bržkone, ὡς ἐμοὶ δοκεῖν po moji sodbi, ὡς ἔπος εἰπεῖν, ὡς συνελόντι εἰπεῖν gl. ἔπος in εἰπεῖν; ὡς ἂν εἶναι Ῥοδώπιος za Rodopine razmere; ὡς εὑρίσκειν kolikor najdem (ako preudarjam pri sebi); c) z gen.: ὡς ποδῶν εἶχον kakor hitro so mogli = ὡς εἶχε τάχους ἕκαστος. 2. v zavisnih vprašanjih: kako (= ὅπως): μερμήριζε κατὰ φρένα, ὡς Ἀχιλῆα τιμήσειε. 3. pri adi. in adv. a) pri vzkliku: kako (zelo) ὡς ἀθύμως ἔχετε, ὡς ἄνοον κραδίην ἔχει, ὡς ἡδὺς εἶ, ὡς ὑπερδέδοικά σου kako zelo sem v skrbeh zate! ὥς μοι δέχεται κακὸν ἐκ κακοῦ kako (mi) pač sledi nesreča za nesrečo; θαυμασίως (θαυμαστῶς) ὡς čudo veliko, ὑπερφυῶς ὡς χαίρω prav izredno se veselim; b) pri sup.: kolikor (je) mogoče, kar: ὡς δύναντο ἀδηλότατα kolikor mogoče skrivaj, ὡς δυνατὸν τάχιστα kar najhitreje, ὡς οἷόν τε ἄριστα kolikor mogoče dobro, kar najbolje; ὡς βέλτιστος kolikor mogoče dober, ὡς ἐς ἐλάχιστον = εἰς ὡς ἐλάχιστον, ὡς οἷόν τε μάλιστα πεφυλαγμένως kolikor mogoče previdno; slično: ὡς ἀληθῶς povsem zares, ὡς ἑτέρως popolnoma drugače, ὡς ἐτητύμως prav zares, ὡς ἠπίως prav tiho; c) pri števnikih: približno, okoli, blizu, pri σὺν ἀνθρώποις ὡς εἴκοσι, ὡς τὸ τρίτον μέρος, παῖς ὡς ἑπταετής; ὡς ἕκαστος skoraj vsak, ὡς τὰ πολλά, ὡς (ἐπὶ) τὸ πολύ, ὡς ἐπὶ πλεῖστον večinoma, večji del, navadno. 4. pri subst. in pronom. a) kakor, kot ὡς θεὸν σέβεται, ὡς ταμιείῳ ἐχρῆτο τῷ οἰκήματι, ἐπίσταμαι ὥς τις καὶ ἄλλος μάλιστα tako dobro kot vsak drug; b) (omejujoč) za, po razmerju: ὡς Λακεδαιμόνιος οὐκ ἀδύνατος εἰπεῖν za Lakedajmonca (= kolikor se more od L. pričakovati), πιστός ὡς νομεὺς ἀνήρ kolikor se more zahtevati od pastirja; φρονεῖ γὰρ ὡς γυνὴ μέγα ako pomislimo, da je ženska, μακρὰν γὰρ ὡς γέροντι ὁδὸν προὐστάλης za svojo starost si prehodil dolgo pot, ὡπλισμένοι ὡς ἐν τοῖς ὄρεσιν ἱκανῶς za gorske prebivalce so bili dobro oboroženi; ὡς ἀπ' ὀμμάτων kolikor se more videti, νέος ἦν ὡς ἐν ἄλλῃ πόλει ako sodimo po drugih državah, ὡς ἐμοί za človeka v mojih razmerah, ὡς ἐκ τῶν δυνατῶν (ὑπαρχόντων) kolikor se dá vsled razmer storiti, ὡς ἐκ τῶνδε pri (v) teh razmerah. 5. pri part. a) da izraža subjektivni vzrok, domnevek ali mnenje: kakor da, češ da, meneč da, ker, s pretvezo (včasih je treba part. dostaviti): ὡς ἂν στρατηγικῷ(sc. ὄντι) kakor da si izkušen vojskovodja, ὡς βουλόμενος kakor bi nameraval, πολλοὶ τὸν θάνατον δεδίασιν ὡς εὖ εἰδότες, ὅτι μέγιστον τῶν κακῶν ἐστιν kakor bi vedeli. Tako stoji tudi pri abs. gen. in acc. ὡς τοὺς θεοὺς κάλλιστα εἰδότας češ da bogovi to najbolje vedo, ὡς οὕτως ἐχόντων = ἡγούμενος, ὅτι οὕτως ἔχει, ἐρώτα ὅ τι βούλει, ὡς τἀληθῆ ἐροῦντός μου prepričan, da ti bom resnico povedal; κτύπος ὡς τειρομένου του kakor od človeka, ki, ὡς μάχης ἐσομένης ker je bil mnenja, da se bo vnela bitka; b) pri part. fut. izraža namen: ὡς ἀποκτενῶν (z namenom) da bi ga umoril, οἱ Ἀθηναῖοι παρεσκευάζοντο ὡς μαχούμενοι; c) namesto ὡς s pt. fut. stoji pogosto ὡς s predlogi: ἀνήγοντο ὡς ἐπὶ ναυμαχίαν = ὡς ναυμαχήσοντες, φρύγανα συνέλεξαν ὡς ἐπὶ πῦρ (da bi si zakurili), κατέλαβε τὴν ἀκρόπολιν ὡς ἐπὶ τυραννίδι da bi se polastil; ἐπέκαμπτες ὡς εἰς κύκλωσιν kakor bi hotel obkoliti, ὡς πρὸς τί kaj misliš, da? ὡς πρὸς τί λέξων kaj da pove? πλεῖν ὡς πρὸς οἶκον da ploveš proti domu. II. veznik 1. v povednih stavkih (= ὅτι) da, γνοῖεν, ὡς δὴ ἐγὼ πολέμοιο πέπαυμαι, οἶσθ', ὡς πρεσβυτέροισιν Ἐρινύες ἀεὶ ἕπονται. 2. v posled. stavkih (= ὥστε): (tako) da z inf. ali acc. c. inf.: ὑψηλὸν δὲ οὕτω δή τι λέγεται τὸ οὖρος, ὡς οὐκ οἷά τε εἶναι ἰδέσθαι; posebno za komp. ἢ ὡς: kakor da bi οἱ ἀκοντισταὶ βραχύτερα ἠκόντιζον ἢ ὡς ἐξικνεῖσθαι. 3. v namernih stavkih: da bi (= ἵνα, ὅπως) βουλὴν ὑποθησόμεθα, ὡς μὴ πάντες ὄλωνται, ἐάσομεν ἕκηλον αὐτόν, ὡς ἂν εἰς ὕπνον πέσῃ. 4. v časovnih stavkih: ko, potem ko, brž ko, dokler: ἄσβεστος δ' ἄρ' ἐνῶρτο γέλως μακάρεσσι θεοῖσιν, ὡς ἴδον Ἥφαιστον ποιπνύοντα, Ἕκτωρ ὡς οὐκ ἔνδον τέτμεν ἄκοιτιν. 5. v vzročnih stavkih: ker, ὡς δὲ ἄρα ko pa torej, ὡς δή češ da, χαίρει μοι ἦτορ, ὥς μου ἀεὶ μέμνησαι; pogosto = kajti: ὡς μᾶλλον ἂν ἕλοιτό με kajti raji bi mene ujel, ὡς οὐκ οἶδα kajti ne vem, ὡς ταῦτ' ἐπίστω δρώμενα kajti vedi, da. 6. v želelnih stavkih: o da bi (= εἴθε, εἰ γάρ): ὡς ἔρις ἔκ τε θεῶν ἔκ τ' ἀνθρώπων ἀπόλοιτο; navadno stoji v zvezi ὡς ὤφελον z inf.: ὡς ὤφελες αὐτόθ' ὀλέσθαι o da bi bil tam poginil!