Franja

dūritia -ae, f (dūrus)

I.

1. trdost, trdota: tergi Pl., atrae pellis O., ferri, lapidis Plin., adamantina Olin.; v pl.: duritiae semirosi panis Arn. oglodan trd košček kruha.

2. occ.
a) medic. otrdelost, trdost: d. mammarum Plin., alvi Suet. zapeka; v pl.: cicatricum duritiae Plin., „parotides“ sunt duritiae Isid.
b) trpkost: vini Plin.

— II. pren.

1.
a) utrjevanje, utrjenost, trdo (strogo) življenje (= strog način življenja), vzdržnost, vztrajnost: Pl., Ca. fr., Suet., Iust., d. virilis Ci., animi duritia sicut corporis Ci., patientia et d. Ci. duševno in telesno utrjevanje, (Germani) ab parvulis labori ac duritiae student C., sic duritiae se dedisse, ut … N., a pueritia consuetam duritiam … voluptati habuisse S., duritiae et patientiae insuescere T., d. corporis et lacertorum Plin. iun., nervorum Veg.
b) trdosrčnost, trdosrčno ravnanje, ostrost, strogost, krutost, okrutnost: Pr., tua d. Pl., Ter., animi duritiam (nekje duritiem) habere Ci., patientiam duritia immanis (imitatur) Ci., duritiā ferrum ut superes adamantaque O., d. veterum T.
c) nesramnost: oris Sen. ph.

2. tiščanje, težava, nadloga, nadležnost, nadlega: imperii, caeli militiaeque, operum T., legum Suet.

Eigenleben, das, lastno življenje, svoje življenje

Einsiedlerleben, das, samotarsko življenje

Elenddasein, das, mizerno življenje

Erdenleben, das, zemeljsko življenje

Eremitendasein, das, samotarsko življenje

Erwerbsleben, das, poklicno življenje, delo

eternità f

1. večnost:
un discorso noioso che dura un'eternità pog. šalj. dolgočasen pogovor, ki traja celo večnost

2. relig. večno življenje:
andare all'eternità umreti

ēvītō² -āre (ē in vīta) življenje vzeti, usmrtiti; le pesn.: Acc. fr., Pl., Ap., vidi Priamo vi vitam (notranji obj.) evitarei (= evitari) Enn. ap. Ci.

exanimō -āre -āvī -ātum (ex in anima)

I.

1. sapo vzeti, le v pass. exanimari zadihati se, zasopsti se, brez sape biti: fore ut … cursu milites exanimarentur C.; poseb. v pt. pf. = zasopen, zasopljen, upehan, brez sape: exanimatus currit Pl., milites cursu exanimati C., Troïa Achilles exanimata sequens agmina V.

2. pren. (o)mamiti, osupniti, zmesti, zbegati, presenetiti (presenečati), onesvestiti: exanimor, feror, differor … Pl., oratio haec me miseram exanimavit metu Ter., te metus exanimat Ci., mortis metus ceteros exanimat Cu., me exanimant … hae voces Milonis Ci., metu exanimari Ci. od strahu iz sebe biti, Milo nulla conscientia exanimatus Ci., exanimata uxor Ci. vsa omamljena od strahu, Decius … torpidos somno insuper pavore exanimat L., avidos vicinum funus ut aegros exanimat H., (poëtam) exanimat lentus spectator H. (pesnika) potre.

— II.

1. met. življenje vzeti komu, usmrtiti koga, v pass. tudi = umreti, v pt. pf. = mrtev: telum, quod saepe nocentes praeterit exanimatque indignos Lucr., multos exanimavit rigor insolitus nivis Cu., taxo se exanimavit C. se je zastrupil, cum exanimarentur prius, quam victos se faterentur Ci., exanimatus concidit C., confestim exanimatus est N., verberibus exanimatum corpus Hirt., multo sanguine effuso exanimati Cu.; intr. (o živalih) crkniti, poginiti: Iul. Val.

2. pren.
a) moriti, mučiti: cur me querellis exanimas tuis? H.
b) (o)slabiti: faex vini exanimatur Plin. se razdiši.

— III. izdahniti, izčebljati: nolo verba exiliter (s slabim dihom) exanimata exire Ci.

Familienleben, das, družinsko življenje

finir [finir] verbe transitif končati, dokončati, konec napraviti (quelque chose s čim); prenehati; dovršiti, dodelati, izdelati; verbe intransitif končati se, iti h kraju, nehati (se); poteči (pogodba); umreti, izgubiti življenje

j'ai fini končal sem, gotov sem
en finir napraviti konec (avec z)
n'en finir plus ne priti do kraja, ne nehati
c'est à n'en plus finir temu ni ne konca ne kraja
finir par faire quelque chose končno, nazadnje kaj napraviti
à n'en plus finir brez konca
pour en finir da na kratko naredimo
finir mal, bien slabo, dobro (se) končati
finir de parler, de travailler nehati govoriti, nehati z delom
des applaudissements masculin pluriel à n'en plus finir odobravanje, ploskanje brez konca in kraja
finir en pointe končavati se v konico
finir la vaisselle končati s pomivanjem posode
c'est fini de rire konec je smeha, stvar postaja resna
(familier) finir en beauté uspešno, dobro se končati
tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro

francachela ženski spol požreševanje, pijančevanje, nasladno življenje

estar de francachela požreševati, nasladno živeti, uživati

free-living [frí:liviŋ] samostalnik
zapravljanje; razuzdano življenje

futurity [fjutjúəriti] samostalnik
prihodnost; posmrtno življenje

Gammelleben, das, postopaško življenje

gānea -ae, f: CI., S., L., T., PLIN. IUN., SUET., AP. ali (star.) gāneum -ī, n: NAEV. FR., PL., TER., VARR. (prim. gr. *γα-νεῖον, dor. *γά-ναιον podzemeljsko stanovanje) podzemeljska (kletna) krčma, beznica; te so bile na slabem glasu kot gnezda skrivne razuzdanosti; prim.: occulta loca et subterranea, quae ganea Graeci vocant ISID., ganeum antiqui locum abditum ac velut sub terra dixerunt P. F.; meton. tudi življenje po krčmah, popivanje, pijančevanje.

garçonne [garsɔn] féminin fantovsko dekle, ki živi neodvisno, samsko življenje

cheveux masculin pluriel à la garçonne kratko ostriženi lasje

gȁzdovānje s gospodarjenje, gosposko življenje

Gefühlsleben, das, čustveno življenje