Franja

pojav¹ moški spol (-a …) die Erscheinung (abstinenčni Entziehungserscheinung, Entzugserscheinung, bolezenski Krankheitserscheinung, časa Zeiterscheinung, degeneracijski Entartungserscheinung, Degenerationserscheinung, interferenčni Interferenzerscheinung, krizni Krisenerscheinung, obrobni Randerscheinung, osamljen Einzelerscheinung, posledični Nachfolgeerscheinung, prehodni Übergangserscheinung, spremljevalni Begleiterscheinung, starostni Alterserscheinung, stranski Nebenerscheinung, svetlobni Lichterscheinung, vremenski Wettererscheinung, vzporedni Parallelerscheinung, življenjski Lebenserscheinung); das Phänomen
naravni pojav die Naturerscheinung, das Naturereignis, das Naturphänomen
nevihtni pojavi množina die Gewittertätigkeit
svet pojavov die Erscheinungswelt

položaj² moški spol (-a …) (situacija) die Lage, die Situation (dejanski Sachlage, gospodarski Wirtschaftslage, na tržišču Marktlage, v celotni državi/deželi Gesamtlage, poslovni Geschäftslage, pravni Rechtslage, svetovni Weltlage, življenjski Lebenslage)
figurativno obvladati položaj Herr der Lage sein

položáj position ženski spol , situation ženski spol , poste moški spol , posture ženski spol ; site moški spol , assiette ženski spol ; (stanje) état moški spol , condition ženski spol

zavzemati ugoden položaj v družbi être bien installé (dans l'échelle sociale)
dejanski položaj état de choses, état de cause (ali de fait)
finančni, gospodarski, politični, napet, svetovni, vojaški položaj situation financière, économique, politique, tirée, mondiale, militaire
izhodiščni položaj base ženski spol de départ
ključni položaj position clef, levier moški spol de commande
mednarodni položaj situation internationale
življenjski položaj situation (de la vie)
biti v dobrem položaju tenir le bon bout, être bien placé
biti gospodar položaja dominer la situation, être maître de la situation
biti v neprijetnem položaju être dans l'embarras, être dans de beaux (ali de mauvais, de vilains) draps
biti v slabem položaju être mal en point
biti v težavnem položaju être dans une situation (ali position) difficile (ali dans la gêne)
biti v ugodnem, neugodnem položaju être en bonne, mauvaise posture
izboljšati svoj položaj améliorer sa situation
pojasniti položaj expliquer la situation
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
zavze(ma)ti lep, visok položaj occuper une belle situation (ali un poste élevé)
živeti ustrezno svojemu položaju soutenir son rang, vivre selon sa condition

poràz (-áza) m sconfitta, disfatta; rovescio, rotta; ekst. schiaffo; pren. scaccomatto:
popoln, sramoten poraz disfatta, debâcle franc.
moralni, politični poraz schiaffo morale, politico
doživeti življenjski poraz subire una cocente sconfitta
prizadeti poraz sconfiggere, infliggere una sconfitta

povéčati (-am) | povečeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. accrescere, allargare, ampliare, ingrandire:
povečati igrišče ampliare, allargare il campo da gioco
povečati fotografijo ingrandire la foto

2. aumentare; aggravare; esacerbare, intensificare;
povečati izvoz aumentare l'export
povečati kazen aggravare la pena
povečati bolečino esacerbare il dolore, accrescere il dolore
povečati hitrost accelerare

B) povéčati se (-am se) | povečeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. accentuarsi, accrescersi, crescere; intensificarsi; allargarsi; aumentare, raddoppiare, ringrandire:
kriza se povečuje la crisi si sta accentuando
življenjski stroški se povečujejo iz dneva v dan il costo della vita aumenta di giorno in giorno

2. espandersi, ingrandirsi

povíšati, poviševáti hausser, élever, augmenter, majorer, accroître ; (v službi) faire avancer quelqu'un (en grade), promouvoir; agrandir, relever, renforcer

povišati cene majorer (ali augmenter, hausser) les prix
povišati cene živil élever le prix des denrées ali mentaires
povišati davke, tarife hausser les impôts, les tarifs
povišati mezde augmenter (ali majorer) les salaires
povišati v službi promouvoir, donner de l'avancement à quelqu'un
povišati življenjski standard prebivalstva élever le niveau de vie de la population

princip moški spol (-a …)

1. der Grundsatz, das Prinzip (dualnosti Dualitätsprinzip, materialni Materialprinzip, nasprotni Gegenprinzip, predstavitveni Darstellungsprinzip, biti Seinsprinzip, o permanenci Permanenzprinzip, užitka Lustprinzip, stroškovni Kostendeckungsprinzip, življenjski Lebensprinzip); matematika, fizika der Satz (von) (identete Identitätssatz), die Regel (Cavalierijev Querschnittregel)
princip kavzalnosti das Kausalitätsprinzip, das Kausalgesetz
Arhimedov princip Archimedisches Prinzip
iz principa aus Prinzip
v principu im Prinzip, im Grunde, eigentlich, (načeloma) grundsätzlich
| ➞ → načelo

prize¹ [práiz] samostalnik
nagrada, premija, dobitek, plačilo
figurativno najboljše; vojni plen (zlasti ladja), zaplenitev

the prizes of a profession najvišja mesta v poklicu
the prizes of life najvišji življenjski cilji
a prize idiot popoln idiot
to draw a prize in lottery zadeti dobitek v loteriji
to win a prize dobiti nagrado

proces [è] moški spol (-a …)

1. biologija, kemija, fizika der [Prozeß] Prozess, der Vorgang (gnitni [Fäulnisprozeß] Fäulnisprozess, Fäulnisvorgang, diferenciacije [Differenzierungsprozeß] Differenzierungsprozess, komponiranja [Kompositionsprozeß] Kompositionsprozess, komuniciranja [Kommunikationsprozeß] Kommunikationsprozess, kristalizacijski [Kristallisationsprozeß] Kristallisationsprozess, krožni [Kreisprozeß] Kreisprozess, merilni [Meßprozeß] Messprozess, miselni [Denkprozeß] Denkprozess, normalizacije [Normalisierungsprozeß] Normalisierungsprozess, oblikovanja javnega mnenja [Meinungsbildungsprozeß] Meinungsbildungsprozess, preusmerjanja [Umstellungsprozeß] Umstellungsprozess, razvojni [Entwicklungsprozeß] Entwicklungsprozess, zorenja [Reifeprozeß] Reifeprozess, produkcijski [Produktionsprozeß] Produktionsprozess, socializacijski [Sozialisationsprozeß] Sozialisationsprozess, spoznavni [Erkenntnisprozeß] Erkenntnisprozess, starostni/staranja Alterungsvorgang, učni [Lernprozeß] Lernprozess, ustvarjanja [Schaffensprozeß] Schaffensprozess, vzgojni [Erziehungsprozeß] Erziehungsprozess, življenjski Lebensvorgang)
tehnika tehnološki proces der Betriebsablauf

2. pravo der [Prozeß] Prozess (čarovniški [Hexenprozeß] Hexenprozess, kazenski [Strafprozeß] Strafprozess, monstrozni [Monsterprozeß] Monsterprozess, pred porotnim sodiščem [Schwurgerichtsprozeß] Schwurgerichtsprozess, zaradi umora [Mordprozeß] Mordprozess, senzacionalni [Sensationsprozeß] Sensationsprozess, [Schauprozeß] Schauprozess, vzorčni [Musterprozeß] Musterprozess)

prostor⁴ [ô] moški spol (prostóra …)

1. (območje) der Raum (jezikovni Sprachraum, kulturni Kulturraum, naravni Naturraum, naselitveni Siedlungsraum, vidni anatomija Sehraum)
življenjski prostor Lebensraum

2. (presledek) der Zwischenraum
medcelični prostor biologija Zwischenzellraum, Zellzwischenraum
vmesni prostor Zwischenraum

3. (svobodni prostor za) der Spielraum, der Freiraum, figurativno die Ellbogenfreiheit
prostor za noge v avtomobilu ipd.: die Beinfreiheit
der Raum (miselni Denkraum)

4. (prostranstvo) der Weltraum
zračni prostor letalstvo der Luftraum
kontrola zračnega prostora die Luftraumüberwachung, Luftraumkontrolle
suverenost nad zračnim prostorom die Lufthoheit

5.
šport kazenski prostor Strafraum
vratarjev prostor Torraum
|
potreben prostor/potreba po prostoru der Raumbedarf
analiza prostora die Raumbeobachtung
globina prostora der Tiefenraum
pomanjkanje prostora die Raumnot, der Raummangel, Platzmangel
prihranek na prostoru die Raumersparnis
razčlenitev prostora die Raumaufteilung; Raumwahrnehmung
narediti prostor Platz machen, Raum schaffen für
figurativno prostor pod soncem Platz an der Sonne

próstor m, pròstor m prostor: životni prostor življenjski prostor; brisani prostor; mrtvi prostor; borbeni prostor zračni, vazdušni prostor; svjetski prostor; svemirski, kosmički prostor; kazneni prostor; stambeni prostor stanovanjski prostor; prostor-vrijeme

próstor room; space; (sedež) seat; (razstavni) site; (površina) area; (področje) tract, region

próstor! make way!, give way!, clear the way!
brezzračni próstor vacuum
življenjski próstor living space
zaradi pomanjkanja próstora for lack of space
trgovski próstori business premises pl
društveni próstori a society's premises
ni več próstora there is no room left
próstora je za vse there is room for all
vsi próstori so zasedeni all the places are taken
napraviti próstor za koga to make room for someone, to clear the way for someone
rezervirati próstor to book a seat
niti toliko próstora ni, da bi se človek obrnil there's not room enough to swing a cat
potreben bi bil mnogo večji prostor, kot (pa) je na voljo it would require much more space than is available here (ali than you've got here)
omejenost, pičlost próstora shortage of space
kazenski próstor šport penalty area

prôstor espace moški spol , lieu moški spol , endroit moški spol emplacement moški spol , place ženski spol , local moški spol

delovni prostor pièce ženski spol de travail, bureau moški spol
kazenski prostor (šport) surface ženski spol de réparation, zone ženski spol de penalty
prostor za parkiranje parking moški spol, parc moški spol (de stationnement), parcage moški spol
prazen prostor vide moški spol
vmesni prostor espace (intermédiaire), espacement moški spol, interstice moški spol
zračni prostor espace aérien
življenjski prostor espace vital
prostor! (za psa) assis!
napraviti prostor za koga faire place à quelqu'un
rezervirati prostor réserver (ali retenir) une place
ali je ta prostor zaseden? cette place est-elle retenue (ali occupée, prise)?

prôstor (-óra) m

1. spazio:
prostor in čas spazio e tempo
neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
vesoljski prostor lo spazio dell'universo
zračni prostor spazio aereo

2. locale, ambiente, vano:
kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

3. (del površine glede na namen) area:
parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

4. posto, spazio:
rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

5. area; ambiente:
gospodarski prostor area economica
slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
mat. evklidski prostor spazio euclideo
šport. kazenski prostor area di rigore
strojn. kompresijski prostor cella di compressione
navt. komandni prostor posto di comando
navt. ladijski prostor stazza netta
biol. medcelični prostor spazio intercellulare
voj. mrtvi prostor angolo morto
fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
rad. režijski prostor cabina di regia
teh. zgorevalni prostor cella di combustione
biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale

Pȳthagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Πυϑαγόρας) Pitágora, grški filozof z otoka Samos, ki se je, potem ko je prepotoval Egipt in Grčijo, okrog l. 540 naselil v Spodnji Italiji (v Krotonu in Metapontu) ter tam ustanovil filozofsko šolo, ki je po njem nosila tudi ime: L., Ci., Mart., Ap. idr. Kot začetnik nauka o preseljevanju (metempsihozi) duš je trdil, da je živel že za časa trojanske vojne v podobi Evforba (Euphorbus, Εὔφορβος); od tod Pythagoras renatus H. in Panthoides (gl. Panthoidēs) H., littera Pythagorae Pers., Lact. črka Y (gr. υ, Υ), s katero je Pitagora baje primerjal različni življenjski poti čednosti (kreposti) in pregrešnosti = bivium Pythagorae Aus. — Od tod adj.

1. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) (Πυϑαγόρειος) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: brassica Ca., dogma Lab. ap. Prisc., somnia H., pavo Pers. (Enij je namreč v svojih pesmih omenil, da je v sanjah izvedel, da se je Homerjeva duša preselila v pava in potem prešla v njega (Enija) samega), mos Plin.; subst. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) -ēī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Varr., Ci.

2. Pȳthagoricus 3 (Πυϑαγορικός) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: libri L., philosophia Plin., schola Sen. ph., disciplina Boet.; subst. Pȳthagoricus -ī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Sen. ph.; v pl.: Lact., Hier., Ambr., Boet.

rhythm [ríðəm] samostalnik
ritem; takt; prozodija, mera
figurativno pravilno periodično vračanje, umerjenost (gibov itd.), pravilna rast in upadanje; harmonija, skladnost
medicina bitje žile

dance rhythms plesni ritmi
three-four rhythm tričetrtinski takt
vital rhythm življenjski ritem
to have (a sense of) rhythm imeti čut za ritem

riesgo moški spol nevarnost, tveganje, riziko

a riesgo v nevarnosti
riesgo de guerra nevarnost vojne
a propio riesgo na lasten riziko
a todo riesgo na slepo
correr riesgo biti v nevarnosti, da ...
asumir el riesgo prevzeti riziko
poner a riesgo su vida izpostaviti se življenjski nevarnosti
exponerse al riesgo izpostaviti se nevarnosti

rit|em moški spol (-ma …) der Rhythmus (tudi glasba, medicina) (delovni Arbeitsrhythmus, dnevni Tagesrhythmus, srčni Herzrhythmus, življenjski Lebensrhythmus)
priti iz ritma aus dem Takt kommen

rítem rhythm

plesni rítmi pl dance rhythms pl
življenjski rítem vital rhythm
imeti čut za rítem to have a sense of rhythm
nauk o rítmu rhythmics pl (s konstr. v sg)
dajati rítem to rhythmize

scrabble [skræbl] neprehodni glagol
grebsti, brskati; čečkati; plaziti se, premetavati se
figurativno mučiti se (for za)

to scrabble for one's livelihood mučiti se za svoj življenjski obstanek (za svoj kruh)
to scrabble about brskati za, iskati (for s.th. kaj)
prehodni glagol
(z)grebsti, nastrgati; počečkati

she scrabbled pennies together nastrgala (nabrala) je skupaj penije