lás (-ú) pl. lasjé m
1. capello;
lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
pramen, šop las ciuffo di capelli
lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi
2. tekst. pelo
3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così
4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
skočiti si v lase prendersi per i capelli
za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
biti si v laseh litigare
skočiti si v lase accapigliarsi
delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
lasje (na koruznem storžu) pennacchio
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
Zadetki iskanja
- laténten (-tna -o) adj. (prikrit, skrit) latente; nascosto, occulto, riposto; med. delitescente:
med. latentna infekcija infezione latente
fot. latentna slika immagine latente
fiz. latentna toplota calore latente
med. latentni sifilis sifilide latente
jur. latentni sledovi tracce latenti
biol. latentno življenje organizmov vita latente degli organismi - lážji (-a -e) adj. komp. od lahek più leggero; più facile; meno grave, meno duro:
olje je lažje od vode l'olio è più leggero dell'acqua
lažja naloga compito più facile, piuttosto facile
lažje življenje vita meno dura
lažja rana ferita leggera, non grave - lep1 [é] (-a, -o; lepši)
1. na pogled, za uho: schön, -schön (čudovito wunderschön, oblikovno formschön, barvno farbenschön, zvočno klangschön); (čeden) hübsch; (mičen) reizend; (prelep) ženska, mladenič: bildschön
lepi spol das schöne Geschlecht
lep pogled ein schöner Anblick (biti lep pogled einen schönen Ablick bieten, lustig anzusehen sein)
Lepa Marija schöne Madonna
2. (ugoden) vreme: schön, gut, ob žetvi: gutes Erntewetter; Schön- (obdobje lepega vremena die Schönwetterperiode, die Schönwetterlage); dan, dopust, spomin, časi, smrt: schön
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben, gut dran sein
3. (primeren) vedenje: gut
lepo vedenje po pravilih: der Benimm
4. (pohvalen) schön, gut (gesta eine schöne Geste, poteza ein schöner Zug); moralno: (imeti)
v lepem spominu in gutem Angedenken (haben)
filozofija lepa duša schöne Seele
5.
lepe umetnosti množina die schönen Künste
6.
lepa hvala Vielen Dank!, danke schön, danke sehr, danke vielmals
lepi pozdravi množina beste/herzliche Grüße
7. ironično schön
lep red (nered) eine schöne Wirtschaft!
lepa reč! eine schöne/heitere Geschichte!, (neprijetno presenečenje) eine schöne Bescherung!
no, lepa reč! na, dann prost!
ta je pa lepa! das ist aber köstlich!
| ➞ → zlepa - ljúb (-a -o)
A) adj.
1. caro; amato; gradito; diletto:
ljubi obraz matere il caro volto della madre
(v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
(v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!
2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
ljub spomin un grato ricordo
pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
PREGOVORI:
ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello
B) ljúbi (-a -o) m, f, n
izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
resnici na ljubo per amor del vero - ljubezensk|i [é] (-a, -o) Liebes- (film der Liebesfilm, napoj der Liebestrank, opoj der Liebesrausch, prizor die Liebesszene, roman der Liebesroman, igra das Liebesspiel, izjava die Liebeserklärung, muka die Liebesqual, noč die Liebesnacht, pesem das Liebesgedicht, glasba das Liebeslied, poezija die Liebesdichtung, tragedija die Liebestragödie, zadeva die Liebesangelegenheit, zgodba die Liebesgeschichte, želja der Liebeswunsch, bolečina der Liebesschmerz, gnezdo das Liebesnest, hrepenenje die Liebessehnsucht, pismo der Liebesbrief, razmerje die Liebesbeziehung, das Liebesverhältnis, življenje das Liebesleben, težave množina der Liebeskummer)
- ljubezenski pridevnik
1. (o ljubezni) ▸ szerelmi, szerelmesljubezenska zgodba ▸ szerelmi történetMoja ljubezenska zgodba je trajala le nekaj tednov. ▸ Az én szerelmi történetem csak néhány hétig tartott.ljubezenska pesem ▸ szerelmes dalljubezenska drama ▸ szerelmi drámaljubezenska tematika ▸ szerelmes témaljubezenska čustva ▸ szerelmi érzések, szerelem érzéseiljubezensko pismo ▸ szerelmes levélljubezenska afera ▸ szerelmi viszonyKot vidimo, lahko ljubezenske afere uničijo dober zakon, a pomagajo stabilizirati slabega. ▸ Mint láthatjuk, a szerelmi afférok tönkretehetik a jó házasságot, de segíthetnek stabilizálni a rosszat.ljubezenska pustolovščina ▸ szerelmi kalandljubezensko razmerje ▸ szerelmi viszonyljubezensko življenje ▸ szerelmi életMoje ljubezensko življenje je že nekaj časa stabilno. ▸ A szerelmi életem már egy ideje stabil.ljubezenske težave ▸ szerelmi gondokljubezenski film ▸ szerelmes filmljubezenska poezija ▸ szerelmi költészetljubezenska zveza ▸ szerelmi viszonyljubezenski odnos ▸ szerelmi viszonyVerjetno je potem srečala fanta, s katerim je ustvarila uspešno ljubezensko razmerje. ▸ Valószínűleg ezt követően találkozott azzal a fiúval, akivel sikeres szerelmi kapcsolata alakult ki.
Povezane iztočnice: ljubezenski trikotnik, ljubezenski napoj, ljubezensko gnezdece, ljubezenska lirika, ljubezenske zvezde
2. (o spolnem odnosu) ▸ szerelmi, szerelmesljubezenski prizor ▸ szerelmes jelenetV filmu je kar nekaj vročih ljubezenskih prizorov. ▸ A filmben jó néhány forró szerelmes jelenet van.ljubezenski akt ▸ szerelmi aktusStrasten stik ustnic dejansko pomeni uvod v ljubezenski akt. ▸ Az ajkak szenvedélyes érintkezése valójában bevezetés a szerelmi aktusba. - ljudstv|o srednji spol (-a …) das Volk, -volk (barbarsko Barbarenvolk, božje Gottesvolk, bratsko Brudervolk, kulturno Kulturvolk, nomadsko Nomadenvolk, otoško Inselvolk, pastirsko Hirtenvolk, pogansko Heidenvolk, pomorsko Seevolk, primitivno Naturvolk, pritlikavo Zwergvolk)
izvoljeno ljudstvo das auserwählte Volk
vojska oboroženo ljudstvo das Volk in Waffen
…ljudstva Volks-
(duh der Volksgeist, glas die Volksstimme, jeza der Volkszorn, poneumljanje die Volksverdummung, sovražnik der Volksfeind, volja der Volkswille, zapeljevalec der Volksverführer, zastopnik der Volksvertreter, življenje das Volksleben)
iz ljudstva aus dem Volk - lóčen separated; severed; detached; (v zakonu) divorced
lóčno prislov apart
zakon je bil lóčen the marriage has been dissolved
lóčeno živeti to live apart
doklada za lóčeno življenje separation allowance - loteríja loterie ženski spol , tombola ženski spol
igrati na loteriji jouer à la loterie
življenje je loterija la vie est une loterie - májhen (-hna -o) adj.
1. ki doseže nizko stopnjo
a) glede na razsežnost: piccolo; minuscolo, minuto:
majhen človek piccolo uomo, omino
majhna knjiga libretto
majhna roka piccola mano, manina
b) glede na merljivo količino: piccolo, poco, esiguo:
majhen denar pochi soldi
majhna pokojnina piccola pensione, pensioncina
c) glede na število sestavnih enot: piccolo, poco:
majhno število ljudi poche persone
č) glede na dolžino: piccolo, corto:
delati majhne korake fare piccoli passi
d) glede na trajanje: piccolo, breve
e) glede na možni razpon: piccolo, leggero:
že majhna neprevidnost lahko povzroči nesrečo anche una piccola disattenzione può provocare disgrazie
f) glede na čas življenja: piccolo:
ko sem bil majhen quand'ero piccolo
g) glede na bistveno značilnost: piccolo, lieve:
majhen klanec lieve discesa
h) glede na učinek: poco, esiguo, scarso:
majhen up poca speranza
i) glede na razsežnost, dejavnost: piccolo:
imeti majhno kmetijo avere un piccolo podere
2. pren. (malo pomemben, nepomemben) piccolo, insignificante, irrilevante:
imeti skromno, majhno življenje condurre una vita modesta, insignificante
3. pren. (slab, grd, ničvreden) cattivo, brutto;
ko je to slišal, je bil takoj majhen udito ciò, diventò piccolo piccolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
igre majhen biljard flipper
majhen grozd agrestino
med. majhen kirurški nož lancetta
majhen okrasni predmet ninnolo
majhen podložek zeppa
majhen potovalni kovček ventiquattr'ore
majhen požirek centellino, zinzino
majhen (prenosni)
svečnik bugia
majhen spis opuscolo
pren. majhna podpora spintarella
majhen trg (v Benetkah) campiello
navt. majhen vitel verricello
majhen zaliv cala, calanca
majhna doza, količina pillola, boccone
majhna količina hrane ali pijače assaggio
gosp. majhna kuhalnica mestolino, pillotto
astr. majhna meglenica nubecola
majhna mlaka pozzetta
rib. majhna ribiška jadrnica bilancella
majhna steklenica terzino
geogr. majhna terasa poggiolo
navt. majhna transportna ladja betta
majhna tržnica mercatino
pren. majhna vsota (denarja) miseria
med. majhni udje micromelia - Marijin (-a, -o) ( svoj. prid.Marija); Marien-, Madonnen- (kip die Madonnenstatue, oltar der Marienaltar, praznik das Marienfest, slika das Madonnenbild, Marienbild)
Marijino čaščenje die Marienverehrung
Marijino Oznanjenje Mariä Verkündigung
Marijino življenje das Marienleben - matriarhat samostalnik
1. (družbena ureditev) ▸ matriarchátus
Vse življenje je preživel v Tiani, vasici s 582 prebivalci in tradicijo matriarhata. ▸ Egész életét Tianában, egy 582 lelket számláló, matriarchális hagyományokkal rendelkező faluban töltötte.
Še bolj zanimivo pa je bilo spoznanje, da sem zašel v vas, kjer vlada matriarhat. ▸ Még érdekesebb volt a felismerés, hogy egy olyan faluba tévedtem, ahol matriarchátus uralkodik.
2. (pri živalih) ▸ matriarchátus
Čeprav so samci večji in močnejši, se ti kiti odločajo za matriarhat. ▸ Bár a hímek nagyobbak és erősebbek, ezek a bálnák a matriarchátust követik.
3. (vodilna vloga žensk) ▸ matriarchátus
Res je, na Slovenskem imamo filmski matriarhat. ▸ Való igaz, Szlovéniában a filmek tekintetében matriarchátus van. - meníški monkish, monk's; monastic; friar's
meníška celica friar's cell
meníška kuta monk's frock
meníški red religious order
meníško življenje monastic life
meníški samostan monastery, friary
meníški red monastic order - meníški de moine, monacal, monastique
meniška celica cellule ženski spol de moine
meniška kuta, obleka froc moški spol (ali habit moški spol) monacal
meniško življenje vie ženski spol monacale (ali monastique) - meníški (-a -o) adj. rel. monastico, fratesco; da monaco, da frate; cenobitico; certosino:
meniško življenje vita monastica
meniška kuta tonaca, saio (di frate, di monaco)
meniški redovi ordini monastici
sleči meniško kuto sfratarsi, gettare la tonaca alle ortiche
meniška zvijačnost astuzia fratesca - meníški monacal; monástico
meniška celica celda f de monje
meniška disciplina disciplina f monacal
meniška kuta cogulla f
meniški red orden f monacal
meniško življenje vida f monacal (ali monástica) - mésten (of) town, (of) city; municipal; urban
méstni arhiv town records pl
méstni ceh city company, guild, livery company
méstna četrt, méstni okraj (town) quarter, ward, district of a city, ZDA section (of a city)
méstni grb city arms pl
méstna hiša, magistrat town hall, ZDA city hall, (hiša v mestu) town house
méstna knjižnica municipal library
méstne (občinske) dajatve municipal (ali local) taxes pl, (town) rates pl
méstno letališče municipal airport
méstni ljudje townspeople (s konstr. v sg ali pl), townsfolk (s konstr. v sg ali pl)
méstna mitnina, trošarina toll
méstna občina township, municipality, ZDA city
méstni očetje city fathers pl
méstno planiranje town planning
méstni prebivalec town dweller, city dweller
méstno prebivalstvo population of a town, townspeople (s konstr. v sg ali pl)
méstni svèt municipal council, town (ali city) council
méstna uprava municipal authorities pl
méstno območje, področje urban area, city area
méstno obzidje town wall, city wall
méstno sodišče municipal court
méstni stražnik municipal policeman, arhaično watchman
méstna vrata town gate, city gate
méstno življenje town life, city life - mésten de (la) ville, des villes, citadin; municipal, urbain
mestna četrt quartier moški spol
mestna hiša hôtel moški spol de ville, mairie ženski spol
mestna knjižnica bibliothèque ženski spol municipale
mestni ljudje citadins moški spol množine, gens moški spol množine de la ville
mestno prebivalstvo population ženski spol urbaine
mestno središče centre moški spol de la ville
mestno življenje vie ženski spol citadine (ali des villes) - míren (-rna -o) adj.
1. calmo, tranquillo, placido, quieto:
miren in tih človek un individuo calmo e di poche parole
morilec ni imel mirne vesti l'omicida non aveva la coscienza tranquilla
2. (ki je brez hrupa) tranquillo:
miren lokal un locale tranquillo
miren kraj ritiro, eremo
3. (ki se skoraj ne premika) calmo:
mirno morje mare calmo
4. (ki je brez razburljivih dogodkov) tranquillo:
mirno življenje una vita tranquilla
5. (ki je brez vojne) pacifico
6. (ki se ne pojavlja z veliko intenzivnostjo) calmo, placido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako sem rekel in mirna Bosna ho detto così e basta
mirne duše lahko greste potete andare tranquilli
le mirno kri calma!
imeti mirno roko avere una mano ferma
moja vest je mirna ho la coscienza tranquilla