Franja

honor, starejše honōs -ōris, m

I.

1. čast = počastitev, izkazovanje časti, odlika, odlikovanje, proslavitev: onus est honos Varr., non honor est, sed onus O., id vero nomine poena, non honor est O., honos alit artes Ci., honores rari, frequentes N., nullus honos huic defuit N., falsus honor H., meros audire honores H. same (zgolj) hvale, h. pauper Stat., sublimis Cl., honore aliquem antecedere ali praestare N., honorem (honores Pl.) alicui habere Ter., Ci., N., Cu. ali tribuere Ci., N. ali reddere Ter., L. ali dare O. ali praestare O., Plin. iun. ali honore afficere aliquem Ci. komu čast izkaz(ov)ati, habere aliquem in honore Ci. ep., Cu. v časti imeti koga, praecipuo honore habere aliquem C. posebno čast izkazovati komu, honore aliquem augere C. koga v veliko čast povzdigniti, alicui aliquid honori est Ci., Cu. komu je kaj na (v) čast, aliquid honori ducitur S. se šteje v čast, succedere in summum honorem Lucr., compellare aliquem multo honore V. s častnimi besedami, tali alloquitur honore Sil., honorem praefari Ci. ep. ali dicere Ci., Plin. reči „brez zamere“, reči „ne bodi grdo rečeno“, reči „z dovoljenjem“ (pri nespodobnih stvareh, ki jih hoče govornik povedati in se zaradi njih opravičuje): si dicimus: ille patrem strangulavit, honorem non praefamur (govorimo naravnost), sin de Aurelia aliquid aut Lollia, honor praefandus est Ci. ep. se moramo opravičiti, sine honoribus praefatis appellare nefas est Arn.; prav tako tudi: honos auribus sit Cu. ali honor sit habitus auribus Ps.-Q. brez zamere; honoris causā (gratiā) zaradi časti, pogosto z dodanim objektnim gen. alicuius = da se (kdo) počasti, da bi se (kdo) počastil, da koga počastim, da se komu izkaže čast, komu v (na) čast: quod mandasti, feci honoris gratiā Pl., quem honoris causā (gratiā) nomino Ci., Alcumenae honoris huius gratiā Pl., honoris causā tui Pl., vestri honoris causā Ter., honoris mei causā Ci., Matrinii honoris causā Ci., honoris Divitiaci et Aeduorum causā C., Romanorum honoris causā L., honoris tui habendi causā Gell.; v pomenu komu v (na) čast tudi: ad honorem alicuius L., ad honorem atque amplitudinem tuam Ci., in Iunonis honorem H., in honorem eius (Cloeliae) Plin., — patris Sen. ph., — sexūs Q., — virtutis Fl., in meum honorem Sen. ph.; s subjektnim gen.: triumphi honorem contemnere Ci., sepulturae honor Ci., Val. Max. ali mortis h. V., O. ali supremus humanae condicionis h. Val. Max. ali supremitatis h. Amm. = častni pogreb, — pogrebni sprevod, isto tudi samo honor: communi in morte honore carere Ci.; tumuli h. Sil. časten nagrobnik, caeli honore dignari O., honos exsilii T. častno pregnanstvo; occ.
a) čast = čaščenje, spoštovanje, čislanje, sveti strah: templum miro honore colebat V., tum neque nomen erat aut gloria monti V., Hannibale omni rerum et verborum honore exsequias celebrante L.; z objektnim gen. si quis Amatae tangit honos animum V., vomeris huc et falcis honos … cesset V.
b) cena, vrednost: est honor lacrimis O., sunt in honore et Creticae (cepae) Plin., et Pramnio (vino) … etiam nunc honos durat Plin., maximus tamen honos est in candido translucentibus Plin.

2. pooseb. Honos ali Honor Hónos, Hónor, bog časti, ki je imel svoje svetišče tik svetišča boginje kreposti (Virtus) pred kapenskimi vrati (porta Capēna); žrtvovali so mu z nepokrito glavo: L., Vitr., Val. Max., Aug., Symm., Romam quae asportata sunt, ad aedem Hónóris et Virtutis … videmus Ci.

3. meton.
a) a) čast = častno mesto, častna služba, dostojanstvo: qui honos est apud Syracusanos amplissimus Ci., honoris amplissimi contentio Ci., honoris gradus Ci. častna —, službena stopnja, cursus honorum Ci. ep., h. regni N. kraljev(sk)a čast, curulis, tribunicius L., honores capere Ci., Plin. iun., Suet. ali petere N., honorem capere N. ali capessere T., honoribus fungi N., honoribus defunctus ali perfunctus Ci., honoribus (honore L.) uti Ci., S., Fl., ad honores ascendere Ci. ali pervenire L., honore acto L., honorem (honores Vell., Suet.) inire L., T., honore abire L., Suet. ali honores finire Vell., honoribus operam dare N., honor datur, creditur, committitur alicui Ci., vester (= vobis datus) h. Ci., quoniam neque virtuti honos datur neque … S., rapti Ganymedis honores (= točajstvo) V., persuades hoc tibi vere … multos saepe viros nullis maioribus ortos … amplis honoribus auctos (esse) H., nostro successit honori O. je stopil na moje častno mesto. b) častni naslov: honore contentum esse N., militari honore tribunos militum adpellare L.
b) častna daritev, — žrtev, častni dar: et quisquam … supplex aris imponet honorem? V., aris factus honos V., haud equidem tali me dignor honore V., Lenaeum libat honorem V. daritveno vino, Iunoni … iussos adolemus honores V., praesenti tibi maturos largimur honores H., aris mactare honores O. daritvena živina, nullos aris adolere honores O., alicui turis honorem ferre ali tribuere O. (častni) kadilni dar, date … mihi turis honores Pr., templis sacros largitur honores Val. Fl., crudus honos Stat., Roma antiquos templis indicit honores Sil., deûm regi instauratus honos Sil.; od tod: quamquam inter Latios Annae stet numen honores Sil. = med lacijskimi (ki so jih Latini častili) božanstvi, suum Baccho dicemus honorem V. hvalnico; occ. daritveni praznik, zahvalni praznik: Roma patrium servavit honorem V., ex illo celebratus honos laetique minores servavere diem V.
c) častna nagrada, častno darilo, (častno) plačilo: Ter., geminum pugnae proponit honorem V., praecipuos ductoribus addit honores (namreč v bojnih igrah) V., sine honore recedere O., h. medici Ci., medico honorem habere Ci. ep. zdravnika nagraditi.

II. zunanja čast =

1. ugled(nost), veljava (veljavnost), čislanost, sloves, slava, ime: quorum honos inveteravit et urbi huic et hominum famae Ci., sed et est et fuit summo propter ingenium honore Ci., in honore esse apud aliquem Ci. veliko veljati pri kom, qui honori inviderunt meo Ci., aliquid in honorem adducere Ci. čemu veljavo pridobiti, kaj uveljaviti, avidus honoris S., multusque animo recursat gentis honos V. slava, falso in honore ponere aliquem O. lažno slavo pripisovati komu.

2. meton. kar prinaša čast = lepota, krasota, okras, milina, dražest: silvarum honor V. ali tertius December … silvis honorem decutit H. ali frondis honores O. listni okras, listje, ruris honores H. poljski pridelki, quoscumque feret cultus tibi fundus honores H. ali aestatis honores (= fruges) Sil., non semper idem floribus est honor vernis H. cvetna krasota, aesculeae frondis honor O. hrastov venec, cinctus honore caput O. (ovit) z vencem na glavi = ovenčan, honore (= corōnā) carere O., capitis honor Plin. iun. venec, lactos oculis adflarat honores V. milino, milo dostojnost, angustis rebus addere honorem V. borne stvari polepšati, honor non omnibus astris Stat., humeris imponit honorem fulgentis saguli Sil., qui miro candoris honore lucet in aure lapis Stat., formae honores Sil., Phoebei Soractis honor Carmelus Sil. moč, h. armorum Sil. bleščeče orožje, non frontis parcit honori (= oculis) Sil., croceus honor Sil. zlatorumena barva.

ingrasso m

1. debelitev; agr. pitanje:
animali da ingrasso živina za pitanje

2. agr. gnoj, gnojilo

iugālis (star. iogālis) -e (iugum)

1. jarma vajen, jarmu privajen, vprežen, vozen: equi iumentaque Cu. vprežna živina, equi et currus iugalis Macr.; subst. iugālis -is, m, f vprega, plug: O., Vulg., Aeneae currus geminique iugales V., Hyrcanae iugales Stat. (o Bakhovih tigrih).

2. metaf. ženitovanjski, svatovski, zakonski: ne cui me vinclo vellem sociare iugali V., sacra O. svatba, dona O. ženitovanjska darila, Cisseīs ignīs enixa iugales V. „zakonski (o)žarek“ (= iskra) = Paris, čigar zakon je bil Troji v pogubo, taedae iugales Cat., lectus V., anni Mart., amor Sen. tr., foedus Val. Fl.; subst. iugālis -is, m zakonski mož, soprog: Cass.; f zakonska žena, soproga: Ambr., Cass.

3. occ.
a) tela iogalis una Cat. pokonci stoječe statve.
b) os iugale Cels. kost pri sencih, (kost) ličnica, podočnica.

kévati se kêvāmo se dial. igrati se neko otroško igro (gl. keva): jeste li se opet klisali i kevali, a blago u šteti, a? živina pa v škodi

kláven

klávna živina slaughter cattle, beef cattle, fat stock

kláven de boucher(ie)

klavna teža poids moški spol abattu
klavna živina bêtes ženski spol množine de boucherie, bétail vif (ali sur pied)

kláven

klavna živina reses f pl de matanza (ali de consumo)

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame

krava samostalnik
1. (žival) ▸ tehénDanes ima v hlevu privezanih 50 krav molznic, tako da mu glavni dohodek predstavlja prireja mleka. ▸ Ma 50 fejőstehene van az istállóban, így a fő bevétele a tejtermelésből származik.
Krave so menda zbolele tudi zato, ker uživajo premalo trave. ▸ A tehenek állítólag azért is betegedtek meg, mert túl kevés füvet esznek.
Sopomenke: živina

2. izraža negativen odnos (neuglajena, nespametna ženska) ▸ tehén
Ti se kar oglašaj, krava neumna! ▸ Beszélj csak, te ostoba tehén!

labeur [labœr] masculin trud, naporno delo

bêtes féminin pluriel de labeur vprežna živina
terre féminin en labeur obdelana zemlja

lavorare

A) v. tr. (pres. lavoro)

1. delati:
lavorare sette ore al giorno delati sedem ur na dan
lavorare a un libro pisati knjigo
lavorare per la gloria šalj. delati zastonj
lavorare di fantasia vdajati se sanjarjenju
lavorare di mano krasti
lavorare di schiena garati
lavorare di ganasce hlastno, požrešno jesti
lavorare di cervello umsko delati
lavorare addosso a qcn. opravljati koga, obrekovati
lavorare come un negro garati kot zamorec, kot črna živina

2. delati, obratovati

3. delati, poslovati

4. delovati skrivoma:
lavorare sott'acqua pren. rovariti
lavorare di soppiatto delati skrivaj

B) v. tr.

1. obdelovati:
lavorare i metalli obdelovati kovine
lavorare la terra obdelovati zemljo
lavorarsi qcn. koga obdelovati

2. delati; izdelati:
lavorare un vestito delati obleko

3. šport obdelati nasprotnika (boks)

lobo moški spol volk; ameriška španščina lisjak

lobo marino tjulenj
lobo de mar skušen mornar
coger (pillar) un lobo napiti se, opijaniti se
de lo contado como el lobo previdnosti ni nikoli preveč
encomendar las ovejas al lobo kozla za vrtnarja narediti
tener un hambre de lobo biti lačen kot volk
ver las orejas al lobo za las uiti nevarnosti
como boca de lobo ko smola črn; temen kot v rogu
trabajar como un lobo garati kot črna živina
quien con lobos anda, a aullar se enseña z volkovi je treba tuliti

macellesco agg. (m pl. -chi) klaven, za zakol:
bestiame macellesco klavna živina

macēllo m

1. klavnica

2. klanje, zakol:
bestie da macello klavna živina

3. pren. pokol:
andare al macello iti v smrt
carne da macello topovska hrana

4. pren. šalj. polomija, katastrofa

mancipium (stlat. mancupium) -iī, n (mancipāre, mancupāre; prim. lībra)

1. pravzaprav prijetje z roko v navzočnosti petih prič, da se pravilno in pravnoformalno pridobi lastninska pravica do prijete stvari, pravna pridobitev lastnine, pravi (pravnoformalni) nakup: Varr. idr., lex mancipii (mancipī) Ci. kupna pogodba, mancipio dare Ci. po pravilni kupčiji oddati, prodati, v last dati (pren.: Lucr., Sen. ph.), mancipio accipere Pl., Ci. z nakupom prenesti nase.

2. meton.
a) lastninska pravica, last: sui mancipii esse Brutus in Ci. ep. biti samosvoj (samostojen, neodvisen), biti sam svoj (gospod), esse in alicuius mancipio Gell. biti last nekoga, ius mancipii Ci. lastninska pravica, res mancipī (gen.) Ci. stvari, do katerih je po rim. pravu kdo lahko imel popolno lastninsko pravico, stvari, podvržene pravilni kupčiji (naspr. res nec mancipī; res mancipi so bila vsa zemljišča, ki so imela ius Italicum, sužnji, vprežna in tovorna živina; vse drugo je bilo nec mancipī: G.), emptiones, quae mancipī sunt Plin.; pren.: iurat se fore mancipii tui O. da hoče biti ves tvoj.
b) (po pravilnem nakupu, prav kupljen) suženj ali sužnja: Pl., Ter., Varr., Ci., Plin., Sen. ph., mancipia argento parata L., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H.; pren.: m. omnis Musae Petr. zvesto vdan.

mercenaire [mɛrsənɛr] adjectif najemniški; plačan; figuré podkupljiv, dobičkarski; masculin (= ouvrier masculin mercenaire) dninar; militaire najemniški vojak; plačanec

travailler comme un mercenaire delati ko črna živina

mighty¹ [máiti] pridevnik
močen, silen, mogočen
pogovorno velikanski, čudovit

bigh and mighty domišljav
a mighty swell velika živina
mighty works čudeži

mlad (-a, -o) jung; zelenjava: zart
rosno mlad blutjung; Jung- (delavec der Jungarbeiter, delavka die Jungarbeiterin, ličinka živalstvo, zoologija die Junglarve, živina das Jungvieh, volivec der Jungwähler, Jungbürger); Nachwuchs- (avtor der Nachwuchsautor, igralec der Nachwuchsschauspieler, talent das Nachwuchstalent)
mlad po letih jung an Jahren
mladi les gozdarstvo das Grünholz
mladi par Brautleute množina, das Brautpaar
staro in mlado alt und jung
mlado vino der Jungwein, der Heurige ( ein -r)

múčiti to torture; to torment; to rack; to inflict pain on, to martyr; to maltreat; (bolečina) to hurt, to ail; (v šoli) to bully, to intimidate; (dražiti z varljivimi upi) to tantalize; (nadlegovati, jeziti) to bother, to worry, to vex, to plague, to tease, to grieve, to harass

skrbi jo mučijo she is tormented with worry
muči ga protin he is a martyr to gout
muči me misel na... I am uneasy (ali anxious) about...
do smrti múčiti to martyr
múčiti se (z delom) to labour, to slave, to toil, to moil, to toil and moil; to be at pains; to take pains, to make efforts, to strive hard, to struggle; to trouble oneself
múčiti se navkreber, v hrib to toil up the hill
múčiti se kot črna živina to drudge
muči se na žive in mrtve he is working himself to death

mulassier, ère [-sje, ɛr] adjectif mulji; féminin (= jument féminin mulassière) mulja kobila

cheptel masculin mulassier mulja živina