Franja

vivo

A) agg.

1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se

2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika

3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um

4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob

B) m

1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

3. gradb. živi rob

4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)

vr̀tuščica ž, vr̀tušica ž zool. živi sveder, ladijska svedrovka, Teredo navalis

Wanderdüne, die, Geographie živi pesek

wood borer [wúdbɔ:rə] samostalnik
zoologija ladijski živi sveder

worldly-minded [wə́:ldlimaindid] pridevnik
ki živi (samo) za ta svet; posveten, materialističen

Wunderlampe, die, Tierkunde živi diadem

xérophile [kserɔfil] adjectif, botanique ki živi na suhih krajih, ljubeč suha tla, kserofilen

zaméjec -jca m inostranac, onaj koji živi iza granice

zàmorac -ōrca m
1. zamorec, kdor živi za morjem
2. zool. zamorska mačka
3. zool. morski prašiček, Cavia porcellus

zamùničār m
1. kdor živi v zemljanki
2. zool. zemeljski črmlj, Bombus terrestris

žív -i ž sve što živi, biće: v zemlji je vse polno -i

žív -a -o komp. bolj živ -a -o, pril. živo, bolj živo
1. živ: iz vojne se je vrnil živ; njena mati ni več -a; -a bitja na zemlji
2. živ, živahan: živ otrok
živo dijete; -a beseda
živa riječ; -a domišljija
živa mašta; -a barva
živa boja; -a trgovina; živ promet
3. pravi, istinski: -a resnica
živa istina; živ hudič
živi đavo
4. živ, koji još živi: -i jeziki
5. -i ogenj, -i les; -i pesek; -a meja
živica, živa ograda; -o apno
negašeno vapno, negašeni kreč; -o blago
živa roba; berač je ves živ
prosjak je pun uši, vaši; -a duša o tem ne ve
nitko, niko živ o tome ne zna ništa; za živ svet ne pridem
ni za živu glavu neću doći; -ega so sežgali
živa su spalili; tam je vse -o otrok
tamo ima puno djece; -a voda; -o srebro
živa, živo srebro; zadeti koga v -o
pogoditi koga u živo; spominjati se -ih in mrtvih
sjećati se živih i mrtvih; -a vaga

živák m, obično mn. živaki živi korijeni, koreni kod loze

žívio -ela -o i žível živela -o usklik živio, živeo, neka živi: -a svoboda

živòmučenīk m trpin, živi mučenik

древоточец m lesni kukec; živi sveder

келейник m (cerk.) samostanski brat; človek, ki živi v celici

уживчивый prilagodljiv, miroljuben, ki rad z vsakim v miru živi

упырь m vampir, živi mrtvec

agrārius 3 (ager) poljski: via Icti. poljska pot (kot zasebna pot, naspr. via publica), mensor (pri zemljemerskih piscih) zemljemerec, operarius Vulg., parentes Aur. epit. ki živi na kmetih, stationes Amm. (vojaške) poljske straže, tudi samo agrāriae (sc. stationes) -ārum, f: Veg.; ki se tiče državnega zemljišča (ager publicus): lex Ci., L., Icti., tudi samo agrāria (sc. lex) -ae, f: Ci. ep. predlog zakona o razdelitvi državnega zemljišča, triumvir L. triumvir, ki vodi tako razdelitev, facultas Ci. ep. možnost, izvesti tako razdelitev, largitio Ci. ep. obilna porazdelitev državnega zemljišča, seditiones L. upori zaradi razdelitve državnega zemljišča, rem agrariam temptare Ci. truditi se za tako razdelitev, huic toti agrariae rationi adversari Ci. ep. vsemu temu namenu razdelitve državnega zemljišča; subst. agrāriī -orum, m agrarna stranka, pospeševalci zakonov o razdelitvi državnega zemljišča, ker so si obetali, da bodo po teh zakonih dobili kaj zemlje, pristaši razdelitve državnega zemljišča: Ci., L.