Franja

lanterne [lɑ̃tɛrn] féminin svetilka, laterna; populaire okno; oko; trebuh

lanterne sourde (svetilka) slepica
lanterne vénitienne lampijonček
à la lanterne! obesite ga!
lanterne rouge rdeča luč; figuré zadnji pri tekmovanju, zadnji v vrsti
avoir la lanterne, se taper sur la lanterne (populaire) stradati, imeti prazen želodec, imeti luknjo v trebuhu
éclairer la lanterne de quelqu'un komu dati potrebne informacije
éclairer sa lanterne biti razumljiv, jasen (v svoji razlagi)
prendre des vessies pour des lanternes verjeti bedasto stvar, dati se naplahtati
faire prendre à quelqu'un des vessies pour des lanternes naplahtati koga, komu kaj natvesti

lassus 3 (iz *lad-tos, indoev. kor. *lē[i]d-, *ləd- pustiti (puščati); prim. gr. ληδεῖν len, truden biti, got. lats len(oben))

1. utrujen, truden, upehan, izmučen, medel, mlahav, nemočen, brez moči, slab(oten), šibek: animus Ter., viator Cat., miles Iust., bos Eccl., os, passus O., verba lassas onerantia aures H. medla, lena ušesa, acria circum rapula … qualia lassum pervellunt stomachum H. medel, slab želodec; z abl.: opere foris faciendo lassus Pl., itinere atque opere castrorum et proelio fessi lassique erant S., lacrimis lassi luctuque Lucr., l. gaudio Plin.; s praep.: l. de via Pl., Ambr., ab equo indomito H. izmučen, ab hoste O.; z gen.: me Amor lassum animi ludificat Pl. duševno onemoglega (izčrpanega), sit modus lasso maris et viarum militiaeque H. (po drugih so gen. odvisni od subst. modus, torej = utrujenemu bodi konec potovanja po morju in po kopnem pa vojaščine); z acc.: lassus pondus Sen. tr.; z inf.: nec fueris nomen lassa vocare meum Pr., nec … lassa foret crines solvere suos Pr., an nondumst talos mittere lassa manus? Pr. Preg.: a lasso rixa quaeritur Sen. ph. (ker je utrujenec zelo razdražljiv).

2. metaf. o neosebnih subj.: lasso papavera collo V. s povešeno glavico, fructibus assiduis lassa senescit humus O. onemogla, l. res (pl.) O. slabotne, l. cervix Sen. ph., l. undae Lucan. zopet pomirjeni, lassa et effeta natura Plin. iun., l. mons Stat. položen, si … senectus … tremit inceptis lasso maioribus aevo Sil.

leer prazen (Magen, Hände, Worte, Drohungen, Blick, Versprechungen); Sitz: prost; leere Menge Mathematik prazna množica; wüst und leer pust in prazen; leer essen pojesti do konca, einen Teller: sprazniti; leer trinken popiti do konca, ein Glas, eine Flasche: izprazniti, izpiti; leer machen izprazniti; leer ausgehen ostati praznih rok; leer stehen biti prazen; mit leerem Magen na prazen želodec; mit leeren Händen praznih rok; vor leeren Stühlen pred prazno dvorano; vor leeren Bänken pred praznimi klopmi, pred prazno cerkvijo

Liebe, die, (-, -n) ljubezen; aus Liebe iz ljubezni; mit viel Liebe z ljubeznijo; unglückliche Liebe nesrečna ljubezen; Liebe geht durch den Magen ljubezen gre skozi želodec; Liebe auf den ersten Blick ljubezen na prvi pogled; die Liebe erwidern vračati ljubezen; mit Lust und Liebe z vsem srcem

little¹ [litl] pridevnik
majhen, neznaten; kratek; malo; slaboten (glas); malenkosten, nepomemben; omejen
ironično reven, beden

little one malček
the little ones otročički, malčki
the little Browns Brownovi otroci
the little majhni, nepomembni ljudje
big (ali great) and little pomembni in nepomembni ljudje
a little man mali mož, figurativno ničé
the little people palčki
the little finger mezinec
a little way kratka pot
a little while kratek čas, trenutek
little hope malo upanja
little minds omejenci, malenkostni ljudje
his little intrigues njegovo bedne spletke
pogovorno little Mary želodec, prebava
the Little Masters skupina nemških risarjev in bakrorezcev v 16. in 17. stoletju
I know his little ways poznarn njegove zvijače
astronomija Little Bear Mali medved
astronomija Little Dipper Mali voz
politika, zgodovina Little Entente mala antanta
Little Red Ridinghood Rdeča Kapica
Little Russian Malorus, Ukrajinec
little theater mali oder, eksperimentalno gledališče

ljubez|en¹ [é] ženski spol (-ni …)

1. die Liebe, -liebe (Božja Gottesliebe, bratska Bruderliebe, hčerinska Tochterliebe, krščanska Christenliebe, materinska Mutterliebe, očetovska Vaterliebe, opičja Affenliebe, otroška Kindesliebe, sestrska Schwesterliebe, starševska Elternliebe, do bližnjega Nächstenliebe, do domovine Vaterlandsliebe, do otrok Kinderliebe, do samega sebe Selbstliebe, do živali Tierliebe, med zakoncema Gattenliebe, med sorojenci Geschwisterliebe)
nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
platonična ljubezen platonische Liebe
posebna ljubezen (posebno nagnjenje) die Vorliebe
telesna ljubezen sinnliche Liebe
kupivna ljubezen die käufliche Liebe
…ljubezi/po ljubezi/iz ljubezi Liebes-
(boginja die Liebesgöttin, bog der Liebesgott, čar der Liebeszauber, dokaz der Liebesbeweis, izguba der Liebesverlust, nesposobnost die Liebesunfähigkeit, odtegovanje der Liebesentzug, poroka iz die Liebesheirat, potreba po das Liebesbedürfnis, priznanje das Liebesbekenntnis, sreča v das Liebesglück, umetnost die Liebeskunst, zagotavljanje Liebesbeteuerungen množina, zakon iz die Liebesehe, znamenje das Liebeszeichen, žrtev iz das Liebesopfer)
vračanje ljubezni die Gegenliebe
bolan od ljubezni liebeskrank
nesposoben ljubezni liebesunfähig
potreben ljubezni liebebedürftig
ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick
iz ljubezni aus Liebe
z ljubeznijo in Liebe, mit Liebe
vračati ljubezen jemandem die Liebe erwidern, jemanden wiederlieben
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

2. (ljubeča skrb, naklonjenost) die Zuwendung (otroci potrebujejo mnogo ljubezni Kinder brauchen sehr viel Zuwendung)

3. (zveza, razmerje) die Liaison

ljubézen (-zni) f

1. amore:
ljubezen se vname, gori, ugasne l'amore divampa, arde, passa
izpovedati, odkriti, priznati (komu) ljubezen dichiarare, svelare, confessare l'amore (a qcn.)
čista, globoka, goreča, prava, skrita, strastna, zvesta ljubezen amore puro, profondo, ardente, vero, segreto, passionale, fedele
čutna, duhovna, platonična ljubezen amore sensuale, spirituale, platonico
petošolska ljubezen primo amore
ljubezen na prvi pogled colpo di fulmine
lezbična, svobodna ljubezen amore lesbico, libero

2. amore, affetto:
bratovska, materinska, očetovska ljubezen amore fraterno, materno, paterno
domovinska ljubezen, ljubezen do domovine amor di patria
ljubezen do živali amore per gli animali

3. ljubezen do amore di, passione per:
ljubezen do glasbe, gledališča, knjig passione per la musica, il teatro, i libri
ljubezen do dela, do denarja amore del lavoro, avidità di guadagno

4. (dobri odnosi) amore:
ljubezen do bližnjega amore del prossimo
evf. kupljena ljubezen amore mercenario, venale
evf. služabnica ljubezni sacerdotessa di Venere, prostituta
rel. ljubezen do Boga amore di Dio
rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
bot. goreča ljubezen licnide (Lychnis chalcedonica)
PREGOVORI:
ljubezen je bolezen grande amore, grande dolore
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
ljubezen je slepa l'amore è cieco
stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai
sreča v igri, nesreča v ljubezni chi è fortunato in gioco è sfortunato in amore

man¹ [mæn] samostalnik (množina men)
mož, človek, človeštvo; sluga, vojak, mornar; figura (šah, dama)
zgodovina vazal
množina vojaki, mornarji, delavci, moštvo

the rights of man človeške pravice
man of God božji služabnik
an Oxford man kdor je študiral v Oxfordu
a man and a brother pravi tovariš
man and wife mož in žena
a man of few words redkobeseden človek
man alive! človek božji!
as one man kot en mož, enoglasno
to be a man biti možat
to be only half a man biti nemožat, biti samo pol moža
to be one's own man biti svoj gospodar
best man ženinova priča pri poroki
man and boy od deških let dalje
every man Jack vsak posameznik
to feel like a new man počutiti se ko prerojen
man Friday; ali man of all work faktotum, desna roka
inner man duša, šaljivo želodec
outer man telo
I'm your man jaz sem pravi človek za to
he's your man on bo pravi človek za to
man of letters pisatelj
to the last man do zadnjega moža
(all) to a man vsi, do zadnjega moža, enoglasno
a man of mark pomembna osebnost
no man nihče
a man of parts izredno zmožen človek
to play the man izkazati se moža
a man of straw lutka, človek zvenečega imena a brez denarja
the man in (ali on) the street povprečen človek
man about town lahkoživec, gizdalin
a man of his word mož beseda
the man of the world svetovljan
old man botanika božje drevce, navtika, sleng kapitan

méden² (-dna -o) adj. di miele, melario, melato:
čeb. medna golša, medni želodec borsa melaria

míšičen (-čna -o) adj. del muscolo, dei muscoli, muscolare:
mišična vlakna fibre muscolari
med. mišični krč crampo
med. mišična atrofija atrofia muscolare
anat. mišična ovojnica membrana muscolare
mišična pregrada barriera, blocco muscolare
med. mišična prenapetost ipertonia
zool. mišični želodec ptic proventriglio
anat. mišično vlakence fibrilla

mlín moulin moški spol , broyeur moški spol

parni (vodni, na veter) mlin moulin à vapeur (à eau ali hydraulique, à vent)
valjčni mlin moulin à cylindres
mlin za kavo (poper) moulin à café (à poivre); (ptičji želodec) gésier moški spol
boriti se proti mlinom na veter (figurativno) se battre contre des moulins à vent (ali contre des ennemis imaginaires)
to je voda na njegov mlin (figurativno) c'est de l'eau à son moulin
napeljati vodo na mlin koga apporter (ali faire venir) de l'eau au moulin de quelqu'un

mlínček petit moulin, moulinet moški spol

(električni) kavni mlinček moulin moški spol à café (électrique); (ptičji želodec) gésier moški spol
molilni mlinček moulin à prières

naba|sati (-šem) basati

1. pipo, klobaso, blazino: stopfen; kovček, žepe: [vollstopfen] voll stopfen, [vollpfropfen] voll pfropfen; (napolniti) kovček, nahrbtnik: [vollpacken] voll packen

2. ljudi kam: zusammenpferchen

3.
nabasati se sich [vollstopfen] voll stopfen, sich [vollschlagen] voll schlagen
nabasati si trebuh/želodec sich den Bauch [vollschlagen] voll schlagen

4. (nagatiti) ausstopfen

5. strelno orožje, razstrelivo: laden

napénjati (-am) | napéti (-pnèm)

A) imperf., perf.

1. tendere, tirare:
napeti vrv tendere la fune
napeti strune tendere le corde

2. gonfiare (vele) (tudi ekst.)
napenjati želodec gonfiare lo stomaco

3.
napenjati mišice tendere i muscoli
napenjati oči fissare gli occhi, lo sguardo
napenjati spomin fare uno sforzo di memoria
napenjati možgane pensare, meditare intensamente
anat. napenjati glasilke forzare le corde vocali

B) napénjati se (-am se) | napéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.

1. gonfiarsi, igrossare, crescere:
reke se napenjajo i fiumi stano ingrossando
les se je napel il legno si è gonfiato

2. sforzarsi, faticare; impegnarsi:
vse dneve se napenja z učenjem tutti i giorni fatica a studiare

3. (bahati, pobahati se, postaviti, postavljati se) vantarsi, darsi arie:
pred njo se rad napenja in sua presenza ama darsi delle arie

nausée [noze] féminin (želodčna) slabost, draženje k bruhanju, gnus, stud

j'ai des nausées želodec se mi obrača
cela me donne la nausée to se mi gnusi

nójev

nójevo jajce ostrich egg
nójevo pero ostrich feather
nójeva politika (figurativno) head-in-sand policy
imeti nójev želodec (figurativno, vse prebaviti) to have the digestion of an ostrich

obráčati to turn (round), to revolve, to rotate, to whirl round, to gyrate

obráčati seno to turn over the hay
obráčati plašč po vetru (figurativno) to set one's sails to the wind, to swim with the stream, to turn one's coat
obráčati se to turn round, to revolve, to rotate, to gyrate, (hitro) to whirl
obráčati se na koga to appeal to someone
želodec se mi obrača ob tem (figurativno) my stomach turns at it, it turns my stomach

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obrača|ti se³ (- se) obrniti se komu se obrača želodec (jemandem) dreht sich der Magen um
figurativno ob tem se mi obrača želodec das kotzt mich an

obremeníti (-ím) | obremenjeváti (-újem) perf., imperf.

1. caricare, gravare, onerare:
obremeniti z davki caricare, gravare, onerare di tasse
obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano aggravare, caricare lo stomaco di cibi pesanti

2. (z delom) oberare, sovraccaricare (di lavoro), gravare:
obremenjevati učence z nalogami gravare gli alunni di compiti

3. gravare (su), essere a carico (di)

4. (obtožiti, obtoževati) accusare

5. teh. azionare, sollecitare:
obremeniti motor, stroj sollecitare, azionare il motore, la macchina

6. addebitare:
obremeniti račun addebitare sul conto

7. jur. gravare:
obremeniti s hipoteko gravare di ipoteca

8. navt.
obremeniti z balastom inzavorrare