Franja

betonsk|i [ó] (-a, -o) Beton- (bazen das Betonbecken, Betonbassin, izdelki Betonwaren, kvader der Betonblock, oklep die Betonhülle, podpornik der Betonpfeiler, podzidek der Betonsockel, razgrinjalnik der Betonverteiler, vibrator der Betoninnenrüttler, votlak der Betonhohlstein, zid die Betonmauer, zidak der Betonstein, der Betonblock; cesta die Betonstraße, plošča die Betonplatte, posoda der Betonkübel, zgradba der Betonbau, steklo das Betonglas, železo das Bewehrungseisen; vozišče die Betonfahrbahn, die Betonstraße; gradnja betonskih cest der Betonstraßenbau)

betónski concrete, of concrete

betónski bunker concrete bunker (ali pillbox)
betónski most concrete bridge
betónska pista (cesta) concrete strip (road)
betónska plast layer of concrete
betónska plošča concrete slab
betónski temelj concrete base (ali foundation ali bed)
betónska utrdba concrete fortification
betónsko zakloníšče concrete dugout, concrete shelter
betónska zgradba concrete building (ali construction)
betónsko železó reinforcement iron

betónski (-a -o) adj. grad. di, in calcestruzzo; ekst. di, in cemento:
betonski nosilec, zid struttura portante, muro di cemento
betonska cesta strada in acciaio-cemento
betonsko jeklo, železo acciaio, ferro per armature, tondino
betonski mešalnik betoniera
betonski opaž cassaforma

broken [bróukən]

1. pretekli deležnik od break

2. pridevnik (brokenly prislov)
zdrobljen, razklan, razbit; prekinjen, pretrgan; presekan; sunkovit; v ježi izurjen, ukročen; spremenljiv (vreme)

broken bread, meat etc. ostanki kruha, mesa itd.
broken ground neravna tla; gričevnata pokrajina; preorana zemlja
broken horse v ježi izurjen konj
broken man izgubljenec
broken reed nezanesljiva opora
broken sleep moteno spanje
broken spirit pobitost, potrtost
broken money drobiž
broken stones gramoz
broken English slaba angleščina
broken iron staro železo
broken fleece odpadki volne
broken water razburkano morje
broken wind nadušljivost, naduha (konja)
broken soldier vojaški invalid
broken week teden s prazniki

brut, e [brüt] adjectif surov, neobdelan; vulgaren, robat, surov; commerce bruto

bête féminin brute zverina
champagne masculin brut šampanjec, ki ni drugič fermentiral
diamant masculin brut nebrušen diamant
fonte féminin brute surovo železo
manières, pluriel brutes vulgarne manire
matière féminin brute surovina
poids masculin brut bruto teža
pétrole masculin, sucre masculin brut nerafiniran petrolej, sladkor
traitement masculin, bénéfice masculin brut bruto plača, dobiček
peser brut 100 kilogrammes imeti bruto težo 100 kg
cette affaire a rapporté brut 3 millions ta posel je prinesel bruto 3 milijone
user de la force brute uporabiti surovo silo

bruto živalski, grob, neumen

hierro en bruto surovo železo
peso bruto (kosmata) teža
producto bruto kosmati dohodek
bruto m (neumna) žival; surov človek, surovež; bik
el noble bruto konj
pedazo de bruto bedak
enamorarse como un bruto slepo se zaljubiti

calcar -āris, n (= ferrum calcāre opetno železo; calx¹)

1. ostroga: V., Col., Sil., calcari quadrupedem agitare Pl., equo calcaria subdere L., O., Cu. spodbosti, equum calcaribus concitare L., Cu. ali stimulare Val. Max. (prim.: equum ferratā calce fatigat V.), equum calcaribus incendere Hirt.

2. pren. spodbuda, pobuda, nagib: Varr. fr., Sen. ph., alter frenis eget, alter calcaribus Ci. ep., equus calcaribus ictus amoris Lucr., vatibus addere calcar H., immensum gloria calcar habet O.; preg.: addere calcaria sponte currenti Plin. iun. = priganjati koga k temu, kar že počne.

caliente vroč, žareč, žgoč, pekoč, goreč; hud (prepir), razburjen; spolno razdražen

caliente de cascos vročekrven, nagel
en caliente takoj, na mestu, nemudoma
tener la cabeza caliente biti pijan; biti razburjen, razdražen
al hierro caliente, batir de repente kuj železo, dokler je vroče

casse [kɑs] féminin

1. razbitje, razbita posoda, črepinje; izguba, škoda; familier neprijetnosti, sitnost; pretep, kraval; argot vlom

2. typographie omara za črke, črkovnik; technique kotanja za staljeno kovino v topilnici

3. botanique kasija

bon pour la casse dober za staro železo
donner la casse à quelqu'un (familier) spoditi koga (iz službe)
mettre une voiture à la casse dati avto med staro železo; prodati ga po teži
payer la casse plačati škodo, posledice
porte ce paquet, et attention à la casse! odnesi ta paket in pazi, da ga ne razbiješ!
je ne réponds pas de la casse (figuré) umijem si roke (v nedolžnosti)

cast¹ [ka:st] prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči, metati, lučati; odvreči, zavreči; povreči, splaviti; obsoditi; bljuvati; goliti, leviti se; zgubiti, zgubljati (zobe); deliti vloge; izračunati; odpustiti (vojake)
pravno obsoditi na plačilo stroškov; uliti, ulivati; zviti se (les); križariti
preteklik & pretekli deležnik od cast

to cast anchor usidrati se
to cast aspersion on s.o. očrniti koga
pravno to be cast zgubiti pravdo
to cast beyond the moon delati fantastične načrte
to cast the blame on s.o. for s.th. valiti krivdo na koga zaradi česa
cast down potrt
to cast dust in s.o.'s eyes metati komu pesek v oči
cast for s.th. primeren za kaj
to cast lots žrebati
cast in the same mould narejen po istem kalupu
figurativno cast in a cart zapuščen
to cast into s.o.'s teeth očitati komu
cast iron lito železo, grodelj
to cast loose odvezati (čoln)
to cast a vote glasovati
to cast the lead meriti morsko globino
to cast spell on s.o. ureči, začarati koga
figurativno to cast stones at s.o. obsojati obnašanje koga
to cast skin leviti se
to cast into a sleep uspavati
to cast into prison zapreti v ječo
the play is well cast igra je dobro zasedena

cerijev [ê] (-a, -o) Cer-, Zer- (železo das Zereisen)

Chalybs -ybis, m (Χάλυψ) Halib, reka v Tarakonski Hispaniji; njena voda je baje kalila železo v jeklo (χάλυψ): Iust.

chaud, e [šo, d] adjectif topel, vroč, gorak; vročekrven; vnet, goreč; nujen; živ (stil); svež (novica); ki se goni (žival); masculin toplota, gorkota, vročina

animaux masculin pluriel à sang chaud toplokrvne živali
paroles féminin pluriel chaudes tople besede
chaud! chaud! hitro! hitro!
attraper un chaud et un froid nakopati si prehlad
j'ai chaud toplo, vroče mi je
j'ai eu chaud vroče mi je postalo, ustrašil sem se
il a les pieds chauds (figuré) dobro se mu godi
avoir la tête chaude hitro vzkipeti, biti vročekrven
je ne suis pas très chaud pour nisem preveč navdušen za
cela ne me fait ni chaud ni froid to me pušča ravnodušnega
il fait chaud toplo, vroče je
il y faisait chaud (figuré) vroče je bilo tam
faire des gorges chaudes de quelque chose glasno in zlobno se norčevati iz česa
manger, boire chaud jesti, piti kaj toplega
mettre, tenir au chaud na toplo dati, na toplem držati
pleurer à chaudes larmes bridko jokati
prendre chaud dans la course segreti se v teku
tenir chaud à quelqu'un greti koga
tomber de fièvre en chaud mal priti z dežja pod kap
je viens tout chaud vous dire ... brez odlašanja, takoj prihajam, da vam povem ...
le rendre tout chaud takoj se maščevati
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud treba je kovati železo, dokler je vroče

cobre moški spol baker, bakrena posoda, bakrovina; bakrorez; bakren novec; pihala

cobre amarillo med, medenina
cobre en planchas bakrena pločevina
grabado en cobre bakrorez
mineral de cobre bakrena ruda
siglo de cobre bronasta doba
batir el cobre kovati železo, dokler je vroče
allí se bate el cobre tam se energično postopa; tam se pošteno prepirajo

colado

aire colado prepih
hierro colado lito železo

conterō -ere -trīvī -trītum

1. (s)treti, (z)mleti, (z)drobiti: Varr., Cels., c. infamia pabula (zeli) O., radicem aridam in pulverem Plin.; occ. (o)drgniti, obrabiti (obrabljati), (o)guliti: latera conteram tua Pl., c. παιδείαν Κύρου legendo Ci. ep.; v pass.: conteritur ferrum, silices tenuantur ab usu O. železo se izliže, cui saepe inmundo Sacra conteritur Via socco Pr. ki često stopa po Sveti cesti; pren.: memoriam … pluribus et diversis officiis c. Q.

2. pren.
a) obrabiti (obrabljati), zdel(ov)ati, (o)slabiti, spodjesti (spodjedati): boves et vires agricolarum Lucr., corpora ipsa ac manus silvis ac paludibus emuniendis T., praeter hoc (praemium), quod iam contritum et contemptum putatur Ci. za obrabljeno in ničvredno, reliqua conterere et contemnere Ci. tako rekoč v prah teptati in zaničevati = zaničljivo v prah teptati, proverbium vetustate contritum Ci. premlet, quae sunt horum temporum, ea iam contrivimus Ci. smo že premlatili, eius omnes gravissimas iniurias voluntariā quādam oblivione c. Ci. ep. z nekako prostovoljno pozabo zatreti = prostovoljno iz spomina izbrisati; preg.: Herculi (= Herculis) c. quaestum Pl. Herkulov dobiček spodjesti = največje bogastvo na nič spraviti. Pogosto refl. se conterere ali med. conteri treti se, mučiti se, ubijati se s čim: c. se in musicis, geometria, astris Ci., contritus ad regiam Ci. kdor je imel pri baziliki mnogo opravka s pravdami, conteri in causis et in negotiis et in foro Ci., conteri in foro amicorum litibus Plin. iun.
b) zaničljivo ravnati s kom, v sramoto spraviti, (o)sramotiti koga: c. aliquem sua oratione, aliquem indigno quaestu Pl., aliquem contemptim Pl., Naev. ap. Non.
c) (čas) prebiti, preživeti (preživljati), (v slabem pomenu) zapraviti (zapravljati), zabi(ja)ti, (po)tratiti: frustra tempus contero Ci., c. cum aliquo diem Ci.; z in in abl.: vitam atque aetatem in quaerendo Ter., aetatem in litibus Ci., in quibus (studiis) … omne otiosum tempus contrivimus Ci., c. diem in arte Pr., aetatem in syllabis Sen. ph., in multis bellis … aetatem sine fructu Amm.; s samim abl. (s čim, v čem): Macr., diei brevitas conviviis, noctis longitudo stupris et flagitiis conterebatur (ali tudi continebatur) Ci., socordiā atque desidiā bonum otium c. S., qui somno partem maiorem conteris aevi Lucr., tempora, quae spectaculis, campo, tesseris, … somno et conviviorum morā conteruntur Q., tempus audiendis fabulis c. Plin. iun.
č) operam conterere prizadevati si (mnogo truda): Pl., Ter.

Opomba: Nenavaden pf. conteruī: Ap., It.

corde [kɔrd] féminin vrv, konopec; obešenje

él kabel; musique struna; mathématiques tetiva; seženj (drv); notranja stran (tekališča, dirkališča)
corde d'acier, en boyau struna iz jekla, iz črev
corde d'alarme, de sûreté varnostna vrv
corde en fils de fer vrv iz žic
corde à linge vrv za obešanje perila
corde à sauter vrv za preskakovanje
corde vocale (anatomie) glasilka
danseur masculin de corde plesalec na vrvi
homme masculin de sac et de corde lopov, zločinec
instrument masculin à cordes (musique) godalo
orchestre masculin à cordes godalni orkester
usé jusqu'à la corde oguljen; figuré premlet, premlačen
sous corde (commerce) v balah
avoir, se mettre la corde au cou biti, zaiti v brezupen položaj
avoir plusieurs, deux, plus d'une corde(s) à son arc imeti več, dvoje, večkot eno železo v ognju
condamner quelqu'un à la corde obsoditi koga na vislice
être envoyé dans les cordes (du ring) biti vržen v vrvi (pri boksanju)
ce n'est pas dans mes cordes (figuré, familier) s tem jaz nimam nobenega posla; to ni v moji kompetenci
marcher, danser, être sur la corde raide biti v kritičnem položaju, znati sijajno loviti ravnotežje, balansirati
mettre la corde autour du cou de quelqu'un komu vrv okoli vratu dati, uničiti ga
montrer la corde (obleka) oguljen, (oseba) uničen biti
parler de corde dans la maison d'un pendu napraviti nespretno, nerodno aluzijo
si la corde ne rompt pas če bo šlo vse po sreči
sauter à la corde preskakovati vrv
grimper à la corde plezati po vrvi
tenir la corde, prendre un virage à la corde ostro rezati ovinek
tirer sur la corde (figuré) zlorabljati naklonjenost, potrpežljivost kake osebe
tirer sur la même corde za isto vrv vleči
toucher la corde sensible dotakniti se boleče točke
il ne vaut pas la corde pour le pendre ni vreden vrvi, s katero bi ga obesili

cortadillo moški spol valjasta vinska posoda

echar cortadillos kozarec za kozarcem izpiti; voj nasekano železo (za karteče)

crudo agg.

1. surov; presen:
carne cruda surovo meso
vino crudo malo fermentirano, nezrelo vino
mattoni crudi surova opeka
ferro crudo nečisto, surovo železo
nudo e crudo hudo reven; pren. neodločen, omahljiv
farne di cotte e di crude pren. hude stvari početi, skuhati

2. oster, surov:
inverno crudo ostra zima

3. pren. oster; osoren; rezek:
parole crude ostre besede

desperdicio moški spol zapravljanje, potrata

desperdicio de hierro odpadno (staro) železo
no tener desperdicio (fig) ne biti za odmet