Franja

Zadetki iskanja

  • ruban [rübɑ̃] masculin trak; obroč (pri sodu); trak, petlja za lase; (= ruban de route) ravna cesta

    ruban bleu modri trak (za najhitrejšo ladjo)
    ruban de chapeau trak pri klobuku
    ruban encreur, encré (de machine à écrire) trak za pisalni stroj
    ruban sans fin tekoči trak
    ruban isolant osamitveni, izolirni trak
    ruban magnétique magnetofonski trak
    ruban-mesure masculin merilni trak
    ruban rouge trakec (znak) reda častne legije
    ruban violet akademske palme (odlikovanje)
    mètre masculin à ruban metrski trak
    scie féminin à ruban tračna žaga
  • scier [sje] verbe transitif (pre)žagati, odžagati; ločiti; familier, vieilli dolgočasiti, iti na živce (quelqu'un komu); populaire začuditi, presenetiti, sapo vzeti

    scier du bois, de la pierre, du métal, des planches žagati les, kamen, kovino, deske (delati deske)
    moulin masculin à scier žaga na vodi
    cette nouvelle m'a scié ta novica me je zelo presenetila
  • serrātim, adv. (serra) žagasto, zobasto, zobato (kakor žaga): praeterea introrsus contra terrenum coniuncta muro serratim struantur VITR., serratim scissa folia AP. H.
  • serrātus 3 (serra) žagast, zobčast kakor žaga, nazobč(k)an: dentes PLIN., folia PLIN., fistula PLIN. (nekakšen mlinček za žito), morsus (sc. anseris) PETR. Od tod subst.

    1. serrātī -ōrum, m (sc. nummi) seráti, po robovih nazobčani srebrni denariji iz starejših časov rimske republike: T.

    2. serrāta -ae, f (sc. herba) bot. nazobč(k)anka, zobatka, zobčarka: PLIN. (o rastl., imenovani chamaedrys).
  • tráčen

    tráčno blago small wares pl, ribbons pl; haberdashery
    tráčna antena band (ali ribbon) aerial, ZDA tape antenna
    tráčno jeklo strip steel, band steel
    tráčna zavora avtomobilizem band brake
    tráčna žaga band-saw, ribbon-saw
    tráčno železo band (ali strip. hoop)-iron
  • tráčen à ruban

    tračna žaga scie ženski spol à ruban
    tračno železo feuillard moški spol, fer moški spol feuillard
  • tráčen (-čna -o) adj. di nastro, a nastro:
    tračni meter metro a nastro
    metal. tračno jeklo moietta
    tračni transporter trasportatore a nastro
    tračna žaga sega a nastro
    tračna zavora freno a nastro
  • tráčen de cinta

    tračna zavora (žaga) freno m (sierra f) de cinta
    tračno železo fleje m de hierro
  • tračn|i (-a, -o) tehnika Band- (generator der Bandgenerator, nož das Bandmesser, transport die Bandförderung, pila die Bandfeile, zavora die Bandbremse, žaga die Bandsäge, jeklo der Bandstahl)
  • utorn|i [ó] (-a, -o)
    utorna zagozda/utorni klin der Nutenkeil
    utorna gred die Keilwelle
    utorna žaga die Einstrichsäge
    utorno vodilo die Nutführung
  • večlísten (-tna -o) adj.

    1. bot. polipetalo

    2. les. večlistna žaga sega a più lame
  • verižn|i (-a, -o) Ketten- (brod die Kettenfähre, kadilec figurativno der Kettenraucher, most die Kettenbrücke, ples der Kettentanz, pogon tehnika der Kettentrieb, das Kettengetriebe, der Kettenantrieb, prijemalnik der Kettengreifer, rezkalni stroj die Kettenfräsmaschine, sklep der [Kettenschluß] Kettenschluss, transporter der Kettenförderer, brana die Kettenegge, trgovina der Kettenhandel, zgradba die Kettenstruktur, žaga die Kettensäge)
    verižno kaditi kettenrauchen
  • visèč (-éča -e) adj. pendente; pensile; sospeso:
    viseča krožna žaga sega a lama oscillante
    viseča mreža amaca; rib. rete alla deriva
    viseča omarica armadio pensile
    vrtn. viseča pelargonija (bršljanka) pelargonio (Pelargonium peltatum)
    lov. viseča ptičja mreža ragna, tramaglio
    viseča svetilka lampada sospesa
    viseča tehtnica bilancia a braccio
    viseča železnica trasportatore a monorotaia sospesa; teleferica
    viseči kapnik stalattite
    grad. viseči most ponte sospeso
    hist. viseči vrtovi giardini pensili
  • zagrísti (-grízem)

    A) perf. addentare; mordere:
    pes je zagrizel v rokav il cane addentò la manica
    pren. zagristi v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte

    B) zagrísti se (-grízem se) perf. refl.

    1. addentare, mordere:
    zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico i suoi denti morsero il labbro inferiore

    2. pren. penetrare; tagliare:
    žaga se je zagrizla v les la sega penetrò nel legno
    jermeni so se mu zagrizli v ramena le cinghie gli tagliavano le spalle

    3. pren. accanirsi, sprofondare:
    zagristi se v učenje accanirsi nello studio
  • zažírati (-am) | zažréti (-žrèm)

    A) imperf., perf.

    1. zažirati vivere da parassita, a sbafo; sfruttare, scroccare

    2. zažreti pog. spendere, scialare sbafando

    B) zažírati se (-am se) | zažréti se (-žrèm se) imperf., perf. refl.

    1. rodere, penetrare rodendo

    2. ekst. penetrare:
    žaga se zažira v deblo la sega penetra nel tronco

    3. infiltrarsi, insinuarsi, introdursi:
    prah se zažira v obleko la polvere si insinua nel tessuto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zažreti se v branje immergersi nella lettura
  • žágati (-am) imperf.

    1. segare, tagliare:
    žagati drevo, drva segare, tagliare l'albero, tagliare la legna

    2. pren. (igrati violino, godalo)
    žagati violino, na violino segare il violino

    3. pejor. muz. strimpellare:
    žagati melodijo strimpellare una melodia

    4. (oglašati se monotono) stridere, frinire:
    kobilice, škržati žagajo le cavallette, le cicale stridono

    5. pren. (smrčati) russare, ronfare

    6. pog. deporre, destituire, silurare:
    žagati direktorja silurare il direttore
    žagati komu stolček minacciare la posizione, la carica di qcn.; scalzare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    take žaga, da se ljudje valjajo od smeha le sballa così grosse da far sbellicare dalle risa il pubblico
    žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani, darsi la zappa sui piedi
  • žagic|a ženski spol (-e …) (fina žaga) die Feinsäge
  • žagica samostalnik
    (majhna žaga) ▸ kisfűrész, minifűrész
    Na robu lončka izrežemo polkrožno odprtino s pomočjo žagice za kovino. ▸ Az edény szélén félkör alakú nyílást vágunk a mini fémfűrésszel.
  • žágica (-e) f dem. od žaga seghetta:
    žagica za rezljanje seghetta per trafori
  • želez|o [é] srednji spol (-a …) kemija das Eisen; tehnika -eisen, der -stahl (cerijevo Zereisen, kotno Winkeleisen, kovano, kovno Schmiedeeisen, krivilno Dreheisen, lito [Gußeisen] Gusseisen, manganovo Manganeisen, meteorno/meteorsko Meteoreisen, nikljevo Nickelstahl, Nickeleisen, okroglo Rundeisen, profilno Formstahl, Profileisen, surovo Roheisen, tračno, trakasto Flacheisen, Bandeisen, trirobo Dreikantstahl, valjano Walzeisen, armaturno, betonsko Armierungseisen, Bewehrungseisen, gladko betonsko Rundstahl, gradbeno Baustahl, gugalno Granierstahl, gradbeništvo, arhitektura za zavetrovanje Windeisen)
    gobasto železo der Eisenschwamm
    staro železo altes Eisen (tudi figurativno), das Alteisen, der Schrott
    dati v staro železo ladjo, naprave: verschrotten
    ki predeluje železo [eisenverarbeitend] Eisen verarbeitend
    ki vsebuje železo ruda, kamen: eisenschüssig, eisenführend, kemija voda, spojina: eisenhaltig
    kisla voda, ki vsebuje železo der Eisensäuerling
    trd kot železo eisenhart
    stiskalnica za staro železo die Schrottpresse
    sveder za železo der Eisenbohrer
    žaga za železo die Eisensäge
    …železa Eisen-
    (pomanjkanje der Eisenmangel, presnavljanje der Eisenstoffwechsel, pridobivanje die Eisengewinnung, rudnik das Eisenbergwerk, vsebnost der Eisengehalt)
    iz železa aus Eisen, Eisen-
    izdelek iz železa die Eisenarbeit, die Eisenware
    (iz litega [Eisengußware] Eisengussware)
    iz kovanega železa schmiedeeisern, izdelek: das Eisenwerk
    iz litega železa [Guß] Guss-
    (cev das [Gußrohr] Gussrohr, žleb die [Gußrinne] Gussrinne)
    obit z železom eisenbeschlagen
    trgovec s starim železom der Alteisenhändler, Schrotthändler
    figurativno kuj železo, dokler je vroče man soll das Eisen schmieden, solange es heiß ist
    imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben