Franja

noioso

A) agg.

1. dolgočasen; nadležen

2. knjižno žalosten

B) m (f -sa)

1. dolgočasnež, dolgočasnica; nadležnež, nadležnica; sitnež, sitnica

2. dolgčas; nadloga, sitnost

nostalgique [-žik] adjectif domotožen; otožen, žalosten

chanson féminin nostalgique otožna pesem

nūbilus 3 (nūbes)

1. oblačen, temačen (naspr. serenus): annus Tib., dies Cels., Plin. iun., caelum Cels., Plin., Aur., Aug., caligo Ap.; subst. nūbilum -ī, n oblak, oblačno nebo, oblačno (mračno, mežavo) vreme: Sen. rh., Plin. iun., Suet., involuti nubilo dies Sen. ph., nubilo (abl.) Sen. ph., Plin. ob oblačnem vremenu, quasi per nubilum recognosco quid istic? Fl. v polmraku = le napol; pl. nūbila -ōrum, n oblaki, oblačje, deževno ali mokro oblačje: Lucr., Tib., Plin., Plin. iun., Sil., Stat., Cl., caput inter nubila condit V., densa inter nubila telum contorsit V., ut obscuro deterget nubila caelo saepe Notus H., ambustaque nubila fumant O.

2. occ.
a) mračen, tem(ač)en: Styx, antra O., via declivis funestā nubila taxo O.; metaf.: visus n. Cael.
b) temen = temnobarven: color Plin.
c) oblakonosen, oblake prinašajoč: auster O., Pr., aquilo Plin., Orion Cl.

3. metaf.
a) mračen, žalosten: (sc. Ceres) toto nubila vultu ante Iovem … stetit O., fronte Selium nubilā vides Mart., nec tristitiam nec nubilum vultum in bonis ducere Macr.; subst. nūbilum -ī, n temen oblak žalosti: oculi tristitiā quoddam nubilum ducunt Q. žalost nekako pooblači (omrači) oči, sol etiam humani nubila animi serenat Plin., frigida damnatae produxit nubila menti Stat.
b) čemeren, nejevoljen, ozlovóljen, jezen: mens Pl., hāc nubilus irā Stat.; subst. nūbilum -ī, n duševno omračênje, duševna omračênost, omračitev uma: repentino mentis nubilo obtorpescunt Ap.
c) nenaklonjen, neprijazen: nubila nascenti … mihi Parca fuit O.
d) neugoden, nesrečen, hud: nubila sunt subitis tempora nostra malis O., tempora si fuerint nubila, solus eris O., nubilo adulescentiae contemptu perfusus Val. Max. mrak zaničevanja.

nûjan -jna -o otožen, žalosten

ožàlošćen -a -o ožaloščen, žalosten: -i preostali; -ōst ž ožaloščenost

pained [péind] pridevnik
prizadet, zadet, žalosten

pȅčālan -lna -o žalosten, potrt: njihova -a lica

peiné, e [pɛne] adjectif žalosten, potrt

penado trpeč, žalosten; mučen, težaven, poln truda; pičel, skop

ya penado že kaznovan, predkaznovan
penado m kaznjenec

pesaroso žalosten, otožen

piètre [pjɛtrə] adjectif boren, reven; klavrn, žalosten

une piètre consolution klavrna tolažba
un piètre convive gost, ki ne izkazuje časti jedem, ki malo jé
avoir une piètre santé biti slabega zdravja

piger -gra -grum, adv. -ē (piget)

1. nemaren, len(oben), leniv, lenokŕven, nedelaven, zlovoljen, nejevoljen, tožljiv: auriga H., p. periculi Sil., pueri Vaterno Rasinaque pigriores Mart., pigrius nihil delicatis Plin. iun., elephanti pigra moles Cl. Skladi: serpens frigore pigra O., apes contracto frigore pigrae V., p. militiae (dat.) H. neraben za vojaško službo (prim. impiger militiae et ministeriis T.), piger in re militari Ci., gens pigerrima ad militiae opera L.; z inf.: p. scribendi laborem ferre H., pigrum quin immo et iners videtur sudore acquirere quod possis sanguine parare T., noli esse piger facere quod praecepit Aug.; metaf. počasen, len, počasi tekoč: Col., Plin., Plin. iun., Mel., Sil. idr., mare pigrum ac prope immotum T., annus H. počasi tekoče, dolgo, bellum O. počasi napredujoča, campus H. nerodovitno.

2. lenobo povzročajoč: frigus, senecta Tib.

3. trd, žilav, zategel: radix O.

4. počasen, zategel (o dolgih besedah): Q.

5. čemeren, slabovoljen, žalosten: Mart., Ap.

piteous [pítiəs] pridevnik (piteously prislov)
usmiljenja vreden, beden, žalosten

piteux, euse [pitö, z] adjectif, vieilli usmiljen; usmiljenja vreden, nesrečen; beden; žalosten; zmeden

en piteux état v slabem, žalostnem staniu
résultats masculin pluriel piteux slabi rezultati
faire piteuse mine delati zelo žalosten, čemeren obraz

pitiable [pítiəbl] pridevnik (pitiably prislov)
usmiljenja vreden, ubog, zaničevanja vreden, žalosten

plȁčan -čna -o, plȁčēvan -vna -o jokav, žalosten: plačite s plačnima

plaintif, ive [plɛ̃tif, iv] adjectif tarnajoč, tožeč, stokajoč, tožen, žalosten, javkajoč

quejumbroso preobčutljiv; žalosten, mračen

regretful [rigrétful] pridevnik
obžalujoč; žalosten, otožen

to be regretful for žalovati za

rueful [rú:ful] pridevnik (ruefully prislov)
kesajoč se, poln kesanja ali obžalovanja, skrušen, pobit, žalosten

the Knight of the Rueful Countenance vitez žalostne postave (don Kihot)