back2 [bæk] pridevnik
hrbten; nazadujoč, zaostal; zadnji; zastarel, nazadnjaški
back number stara številka (časopisa); sleng nemoderen človek, starokopitnež; zastarel način
back rent neplačana najemnina
to take a back seat imeti skromno službo, ne siliti v ospredje
back view pogled od zadaj
Zadetki iskanja
- bančn|i (-a, -o) Bank- (delavec der Bankkaufmann, izpisek die Banksaldenbestätigung, kredit der Bankkredit, posel das Bankgeschäft, predal das Bankfach, promet der Bankverkehr, račun das Bankkonto, rop der Bankraub, stroški Bankspesen, uslužbenec Bankangestellte(r), nakaznica die Bankanweisung, številka die Bankleitzahl, tajnost das Bankgeheimnis, obresti Bankzinsen množina; dobroimetje das Bankguthaben, nakazilo die Bankanweisung, die Banküberweisung, okence der Bankschalter)
bančna kartica die Kontokarte
bančno bankmäßig
bančno običajen banküblich - bank|a ženski spol (-e …)
1. denarni zavod: die Bank, das Bankhaus, das Bankinstitut, das Geldinstitut
banka za stanovanjska posojila in varčevanje die Bausparkasse
depozitna banka Depositenbank
deželna banka Landesbank
deželna osrednja banka Landeszentralbank
državna banka Staatsbank
emisijska banka Notenbank
hipotekarna banka Hypothekenbank
investicijska banka Investitionsbank
kreditna banka Kreditbank
narodna banka Nationalbank
poslovna banka Handelsbank
Svetovna banka Weltbank
karakteristična številka banke die Bankleitzahl (BLZ)
roparski napad na banko der Banküberfall
iti v/na banko in die Bank gehen
2.
medicina genska banka Genbank
kostna banka Knochenbank
krvna banka Blutbank
banka organov Organbank
semenska banka Samenbank/Spermabank
tkivna banka Gewebebank
3. v računalništvu:
banka podatkov Datenbank
pri igrah: die Spielbank
|
dobroimetje v banki das Bankguthaben
dolg v banki die Bankschuld - civico agg. (m pl. -ci)
1. mesten; občinski:
museo civico mestni muzej
guardia civica mestni stražnik
numero civico hišna številka
2. državljanski:
dovere civico državljanska dolžnost
educazione civica šol. družbena vzgoja - count2 [kaunt] samostalnik
račun; število; računanje, cenitev; glasovanje; rezultat; točka obtožnice; odlašanje; upoštevanje; ozir
to keep count of s.th. računati s čim
to lose count ušteti, zmotiti se pri računanju
out of all count nevšteven, neprešteven
to take count of s.th. prešteti, upoštevati kaj
on other counts v drugih pogledih
count of yarn številka prejice - current2 [kʌ́rənt] pridevnik
tekoč, veljaven, običajen, sedanji
current coin veljaven denar; figurativno splošno priznano mnenje
current account tekoči račun
current issue zadnja, najnovejša številka (časopisa)
to pass current splošno veljati
at the current exchange po dnevnem tečaju
for current payment za gotovino
current price dnevna cena - časopis samostalnik
1. (publikacija z novicami) ▸ újság, laplokalni časopis ▸ helyi újságugleden časopis ▸ tekintélyes lapspletni časopis ▸ online újságštudentski časopis ▸ egyetemi lapregionalni časopis ▸ regionális lapbrezplačni časopis ▸ ingyenes újságbulvarski časopis ▸ bulvárlaptiskani časopis ▸ nyomtatott újságnaslovnica časopisa ▸ újság címlapjaurednik časopisa ▸ újság szerkesztőjeuredništvo časopisa ▸ újság szerkesztőségeštevilka časopisa ▸ újság számaizdaja časopisa ▸ újság kiadásabralci časopisa ▸ újság olvasóiizvod časopisa ▸ újság példányabranje časopisov ▸ újságolvasásnovinar časopisa ▸ újság újságírójastran časopisa ▸ újság oldalaprebiranje časopisov ▸ újságolvasásurednica časopisa ▸ újság szerkesztőjeizhajanje časopisa ▸ újság megjelenéseizdajatelj časopisa ▸ lap kiadójaprodajalec časopisov ▸ újságárusnaklada časopisa ▸ újság példányszámapriloga časopisa ▸ újság mellékleteraznašalec časopisov ▸ újságkihordóbrati časopis ▸ újságot olvasizdajati časopis ▸ újságot kiadprelistati časopis ▸ újságot átlapozkupiti časopis ▸ újságot veszprodajati časopise ▸ újságot árusítraznašati časopise ▸ újságot kihordodpreti časopis ▸ újságot fellapozprebrati v časopisu ▸ újságban elolvasobjaviti v časopisu ▸ újságban közzétesz, újságban megjelentetzaslediti v časopisu ▸ újságban felfedezvlačiti po časopisih ▸ újságokban meghurcoljákobjavljen v časopisu ▸ újságban megjelentčasopis izhaja ▸ újság megjelenikčlanek v časopisu ▸ újságcikkoglas v časopisu ▸ reklám az újságbanobjava v časopisu ▸ újsághirdetéskolumna v časopisu ▸ kontrastivno zanimivo tárcarubrika v časopisu ▸ kontrastivno zanimivo rovatizrezki iz časopisa ▸ újságkivágásokpriti v časopise ▸ újságokba bekerülčasopis v angleškem jeziku ▸ angol nyelvű újságmodni časopis ▸ divatlapdnevni časopis ▸ napilapsatiričen časopis ▸ szatirikus újságv časopisu piše kaj ▸ az újságban ír valamitRešitve in nagrajence bomo objavili v naslednji številki časopisa. ▸ A megoldásokat és a nyertesek nevét a lap következő számában hozzuk nyilvánosságra.
Pri kiosku je več ljudi listalo časopise. ▸ A kioszknál több ember lapozta az újságokat.
To bo časopis, ki bo izhajal vsak dan, razen ob nedeljah. ▸ Ez a vasárnapok kivételével minden nap megjelenő újság lesz.
Bal se je, da bi slika po kakšnem nesrečnem naključju prišla v časopise. ▸ Félt, hogy a kép valamilyen szerencsétlen véletlen folytán eljut az újságokhoz.
Povezane iztočnice: dnevni časopis, časopis velikega formata, rumeni časopis
2. (podjetje) ▸ újság, laptožiti časopis ▸ lapot beperelčasopis zapiše ▸ újság leírjačasopis namiguje ▸ újság célozgatčasopis trdi ▸ újság állítčasopis se sklicuje ▸ újság hivatkozikčasopisi propadajo ▸ újságok tönkremennekčasopis navaja ▸ újság feltüntetčasopis objavi ▸ újság közzéteszčasopis poroča ▸ újság beszámolčasopis omenja ▸ újság megemlítčasopis piše o kom ▸ újság ír valakirőlO tem so pisali tudi časopisi. ▸ Erről az újságok is írtak.časopis piše o čem ▸ újság ír valamirőlpisati za časopis ▸ újságnak írizjaviti za časopis ▸ újságnak kijelent, újságnak nyilatkozikčasopis razkrije ▸ újság feltárLastnike teh časopisov seveda zanima samo denar. ▸ Ezeknek az újságoknak a tulajdonosait persze csak a pénz érdekli.
Sindikata sta svoje pismo najprej poslala časopisom, šele potem pa nam. ▸ A szakszervezetek a levelüket először az újságokhoz juttatták el, csak ezt követően hozzánk.
Povezane iztočnice: neodvisni časopis
3. (strokovna publikacija) ▸ lapznanstveni časopis ▸ tudományos lapstrokovni časopis ▸ szaklap, szakmai lapŠtudija je izšla v uglednem znanstvenem časopisu Science. ▸ A tanulmány a tekintélyes Science tudományos lapban jelent meg.
4. (o papirju) ▸ újság, újságpapírzaviti v časopis ▸ újságpapírba csomagol, újságpapírba burkolParadižnike zavijemo v časopis. ▸ A paradicsomokat újságpapírba csomagoljuk. - článski (of) membership
článska izkaznica membership card
článski seznam membership list
článska številka membership number - D, d četrta črka lat. abecede. Kratica za razne besede:
1. D. = Decimus (rimsko ime).
2. a. d. = ante diem.
3. D. M. = Diis Manibus.
4. D. D. = dono dedit ali donum dedit.
5. D. D. D. = dat, donat, dedicat. — Kot številka nam. IↃ (polovica od ⅭIↃ) = 500. - dávčen (-čna -o) adj. di imposta, delle imposte, tributario, fiscale:
davčna napoved dichiarazione, denuncia del reddito
davčna obveznost, osnova obbligo fiscale, base imponibile
davčna olajšava facilitazione fiscale
davčna utaja evasione fiscale
davčni izterjevalec esattore delle imposte
davčni sistem sistema fiscale, tributario
davčni urad ufficio delle imposte
davčni utajevalec evasore fiscale
davčni zavezanec contribuente
davčno pravo diritto tributario
davčna politika fiscalismo
davčna doklada addizionale
davčna odmera ruolo
davčni register anagrafe tributaria
davčna številka codice fiscale - deux [dö] adjectif, num dva, dve; masculin število dve, dvojka; drugi
les deux, tous (les) deux oba
deux à deux po dva in dva, paroma, v parih
deux mots nekaj besed
à deux pas d'ici čisto blizu, v bližini
en moins de deux (familier) zelo hitro
en deux na dva dela, na dvoje
de deux jours l'un vsak drugi dan
en deux secondes v hipu
le deux mai 2. maja
tous les deux du mois vsakega drugega (dne) v mesecu
entre les deux ne to, ne ono; na pol
Fait-il chaud ou froid? - Entre les deux. Je toplo ali hladno? - Ne toplo ne hladno, srednje.
le deux arabe, romain arabska, rimska številka dve
ceci est clair comme deux et deux font quatre to je jasno kot beli dan
l'amour et l'amitié, cela fait deux ljubezen in prijateljstvo, to je dvoje
il ne fait ni une ni deux on si ne da, ni mu treba dvakrat reči; on se hitro odloči
partager en deux razpoloviti
ne pas savoir dire deux (figuré) ne znati šteti do tri
il n'y a pas deux voix, deux avis vsi so si edini
à nous deux! storiva kar morava storiti!; (grožnja sovražniku, tekmecu) sedaj pa ti in jaz!
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi
jamais deux sans trois (proverbe) v tretje gre rado - dodatn|i (-a, -o) Mehr-, Nach-, Neben-, Sekundär-, Sonder-, Zusatz-; Mehr- (poraba der Mehrverbrauch, teža das Mehrgewicht, vrednost der Mehrwert, obremenitev die Mehrbelastung, Zusatzbelastung, napetost die Zusatzspannung, storilnost die Mehrleistung, potrebe množina der Mehrbedarf, dohodki množina Mehreinnahmen, donos der Mehrertrag, izdatki množina Mehrausgaben, izkupiček der Mehrerlös, stroški množina der Mehraufwand, tovor die Mehrfracht); Nach- (rok die Nachfrist, gorilnik der Nachbrenner, porto das Nachporto, naročilo die Nachbestellung, tehnika drobljenje die Nachzerkleinerung, naročilo die Nachforderung, oboroževanje die Nachrüstung, pospeševanje die Nachbeschleunigung); Neben- (funkcija das Nebenamt, okolnost der Nebenumstand, pristojbina die Nebengebühr, zaposlitev die Nebenbeschäftigung, obveznost die Nebenverbindlichkeit, pogodba der Nebenvertrag, dogovor die Nebenabrede, dohodek die Nebeneinnahme, koriščenje die Nebennutzung); Sekundär- (pomnilnik der Sekundärspeicher); Zusatz- (naprava das Zusatzgerät, številka die Zusatzzahl, zavorna luč die Zusatzbremsleuchte, dopust der Zusatzurlaub, predlog der Zusatzantrag, protokol das Zusatzprotokoll, sporazum das Zusatzabkommen)
- dovoz samostalnik
1. (dostopna pot) ▸ bekötőút, felhajtóút, megközelítő útasfaltni dovoz ▸ aszfaltozott felhajtóútmakadamski dovoz ▸ kavicsos bekötőútPri hiši številka 4 je vključila smerni kazalec in pričela zavijati levo na makadamski dovoz. ▸ A 4-es számú háznál bekapcsolta az irányjelzőt és elkezdett balra kanyarodni egy kavicsos bekötőútra.zaparkirati dovoz ▸ bekötőutat beparkolblokirati dovoz ▸ bekötőutat lezár, bekötőutat blokád alá vonProtestom so se priključili tudi tovornjakarji, ki so danes zjutraj blokirali dovoze do več skladišč z gorivi. ▸ A tüntetésekhez csatlakoztak a kamionsofőrök is, akik ma reggel lezárták a bekötőutakat több üzemanyagraktárhoz.zapora dovoza ▸ bekötőút lezárásadovoz do garaže ▸ kocsifelhajtó, garázsbejáródovoz do bloka ▸ behajtóút a lakótömbhözdovoz na avtocesto ▸ felhajtóút az autópályájáradovoz v garaže ▸ garázsfeljáródovoz k hiši ▸ házhoz vezető feljáróútdovoz za reševalna vozila ▸ mentőautó-felhajtó, felhajtó a mentőautók számáraVhod v skupno urgentno službo treh istrskih občin bo s strani, kjer je tudi dovoz za reševalna vozila. ▸ A három isztriai település közös sürgősségi osztályának bejárata azon az oldalon lesz, ahol a mentőautók számára is van felhajtó.ustaviti na dovozu ▸ megáll a felhajtónlokalen dovoz ▸ helyi bekötőútDejal je še, da je prometna inšpekcija zagrozila, da bo zaprla vse dovoze do dvorane. ▸ Elmondta, hogy a forgalmi felügyelőség azzal fenyegetett, hogy a csarnokokhoz vezető összes felhajtóutat bezárja.
Dvorišče je bilo že očiščeno, prav tako dovoz do hiše, celo vhod do vrat. ▸ Az udvart már kitakarították, ahogy a házhoz vezető felhajtót is, egészen a bejáratig.
Avta nima kje parkirati, ker ni dovoza v garaže, mestno pa je kar naprej prenapolnjeno s pločevino. ▸ Nincs hol leparkolni az autót, mert a garázsokhoz nincs feljáró, a városközpont pedig folyamatosan tele van járgányokkal.
2. (dostava ali prihod z vozilom) ▸ behajtás, felhajtás, szállításintervencijski dovoz ▸ tűzoltási felvonulási terület, felvonulási terület mentőautóknak, különösen veszélyes helydovoz vode ▸ vízszállításdovoz blaga ▸ áruszállítás - duplicado dvojen
número siete duplicado (hišna) številka 7a
duplicado m duplikat, dvojnik - dvójen (-jna -o) numer.
1. (dvakrat tolikšen) doppio:
dvojni podplat doppia suola
dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra
2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
pejor. dvojna morala doppia morale
pejor. dvojno življenje doppia vita
dvojna brada doppio mento
pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. dvojna številka numero doppio
biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
elektr. dvojna dioda bidiodo
ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
dvojni zakon bigamia
kem. dvojna vez legame doppio
mat. dvojni ulomek frazione doppia
strojn. dvojni navoj doppia filettatura
šport. dvojni skok salto doppio
dvojni šah scacco doppio
teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
elektr. dvojna vtičnica spina multipla - dvojn|i [ó] (-a, -o) zweifach, doppelt; Doppel- (agent der Doppelagent, grob das Doppelgrab, kontakt der Doppelkontakt, konzonant der Doppelkonsonant, korak der Doppelschritt, živalstvo, zoologija krempeljc die Doppelklaue, križ das Doppelkreuz, glasba lok der Doppelstrich, naslov der Doppeltitel, glasba nižaj das Doppel-b, ovinek die Doppelkurve, pok der Doppelknall, šport prvak der Doppelmeister, letalstvo rep das Doppelleitwerk, salto das Doppelsalto, sedež der Doppelsessel, šah das Doppelschach, šiv die Doppelnaht, trup der Doppelrumpf, umivalnik das Doppelwaschbecken, umor der Doppelmord, uspeh der Doppelerfolg, glasba višaj das Doppelkreuz, vokal der Doppelvokal, zaslužek der Doppelverdienst, šport zmagovalec der Doppelsieger, zvezek der Doppelband, glasba celinka die Doppelganze, črka der Doppelbuchstabe, izmena die Doppelschicht, kapela die Doppelkapelle, železnica kretnica die Doppelweiche, kemija molekula das Doppelmolekül, morala die Doppelmoral, narava die Doppelnatur, obremenitev die Doppelbelastung, osvetlitev die Doppelbelichtung, pika der Doppelpunkt, šport podaja der [Doppelpaß] Doppelpass, poroka die Doppelhochzeit, poteza der Doppelzug, sekira die Doppelaxt, slika das Doppelbild, strategija die Doppelstrategie, številka die Doppelnummer, točka der Doppelpunkt, vijačnica die Doppelwendel, vrata die Doppeltür, das Doppeltor, vtičnica die Doppelsteckdose, šport zmaga der Doppelsieg, zvezda der Doppelstern, klešče die Doppelzange, dno der Doppelboden, ime der Doppelname, obdavčenje die Doppelbesteuerung, okno das Doppelfenster, prekrivanje/pokritje die Doppeldeckung, vprašanje die Doppelfrage, zavarovanje die Doppelversicherung, veslo das Doppelpaddel)
glasba dvojni šalmej der Diaulos
dvojna luč das Zwielicht
dvojna točka matematika der Doppelpunkt
dvojna vez kemija die Doppelbindung
dvojne soli kemija Doppelsalze množina
dvojna plast elektrika die Doppelschicht
dvojni lom fizika die Doppelbrechung
z dvojnim dnom doppelbödig
z dvojnimi vrati doppeltürig, zweitürig
z dvojno steno doppelwandig
igrati dvojno igro figurativno ein doppeltes Spiel spielen/treiben, eine doppelte Rolle spielen
dvojno videti doppelt sehen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen - édition [edisjɔ̃] féminin izdaja, objava (knjig); založništvo
édition augmentée, corrigée, revue povečana, popravljena, pregledana izdaja
édition complète, de luxe, illustrée, officielle, populaire popolna, luksusna, ilustrirana, uradna, ljudska izdaja
édition pour la jeunesse izdaja za mladino
édition princeps, originale prvotisk, prva izdaja
édition scolaire šolska izdaja
édition spéciale posebna izdaja (časopisa), posebna številka
contrat masculin, droit masculin d'édition založniška pogodba, pravica
maison, société féminin d'édition založba, založniška družba
(familier) c'est la deuxième édition (figuré) to je že drugič, tretjič isto povedano; že drugič, tretjič se dogaja ista stvar - emšo samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (enotna matična številka občana) [személyi azonosító szám]emšo številka ▸ emšo személyi azonosító szám
2. neformalno (starost) približek prevedka ▸ életkor
Sem že v takih letih, da tudi meni že malo nagaja emšo. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan korban vagyok, hogy már a személyi számom is fáj. - EMŠO samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (enotna matična številka občana) [személyi azonosító szám]EMŠO številka ▸ EMŠO (személyi azonosító szám)
2. neformalno (starost) približek prevedka ▸ életkor
Daje nas sapa oz. dihanje; poleg drugih težav, ki jih imamo ljudje z določenim EMŠO-jem. ▸ Az egyéb életkorral járó bajok mellett levegő után kapkodunk.
Zadnji mesec me je nekaj trgalo po sklepih, sem zašel med revmatike izgleda (mi EMŠO nagaja). ▸ A múlt hónapban hasogattak az izületeim, úgy néz ki, én is reumás lettem, ez az életkorral jár. - en ena, eno one; (neki -a -o) a, a certain, some
ene škarje a pair or scissors
ob eni(h) at one o'clock
vlak ob enih the one o'clock train
eno leto stara žival yearling
soba z eno posteljo a single room
vsi do enega one and all, (složno) unanimously, as (ali like) one man
en kos za drugim (trganje) (by) piecemeal
to je eno in isto it amounts to the same thing
eni pravijo... some say...
z eno besedo in a (ali one) word, briefly, to sum up
on je z eno nogo že v grobu he has one foot in the grave, he is near death
vstali so kot en mož they rose as (ali like) one man
eno leto ali dve one or two years
stran ena page one, first page
številka ena number one
Tisoč in ena noč the Arabian Nights' Entertainments, pogovorno the Arabian Nights, the Thousand and One Nights
eni ga imajo radi, drugi ga sovražijo some like him, others hate him
to moramo napraviti, eni ali drugi some of us have got to do it
to mi je vseeno it is all the same to me, it makes no difference, I don't care, I don't mind
vsi so bili enega (= istega) mnenja all were of one mind
en (sam) človek tega ne bi zmogel no one man could do it