Franja

bolečína (-e) f

1. dolore; male; med. -algia:
huda, topa bolečina dolore acuto, sordo
bolečina v križu male alla schiena
porodne bolečine doglie
čutiti bolečino provare, sentire dolore
lajšati bolečine alleviare i dolori

2. dolore, sofferenza, pena:
srčna bolečina pena del cuore
trpeti, prenašati neznosne bolečine soffrire le pene dell'inferno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. bolečina v hrbtenici rachialgia
bolečina v hrbtu dorsalgia
bolečina v ledvicah nefralgia
bolečina v nosu rinalgia
bolečine pri požiranju odinofagia
bolečine v dojkah mastodinia
bolečine v mišicah mialgia

call² [kɔl] samostalnik
klic, poziv, sklic; zvočni signal, vabilka za ptiče; (kratek) obisk (on s.o., at a place)
prihod ladje v pristanišče; vabilo; poklic; imenovanje; zahteva, prošnja; povod; nalog; telefonski klic
trgovina opomin; povpraševanje (po blagu)

at call pripravljen izvršiti nalog, na razpolago; blizu, nedaleč
call to arms (ali the colours) vpoklic
to have no call to do s.th. ne imeti povoda, ne čutiti potrebe nekaj storiti
to have no call on s.o.'s time ne imeti pravice koga zadrževati
to pay (ali make) a call (on) obiskati, oglasiti se
to have a close call za las uiti
to obey the call of nature iti na stran
roll call klicanje imen prisotnih
to give a call poklicati po telefonu
for the call of na razpolago (koga)
to take a call stopiti pred zastor (igralec po ploskanju)
within call dosegljiv
house of call zatočišče; borza dela
place of call trgovska hiša
no call to blush ni se ti treba sramovati

camicia f (pl. -cie, -ce)

1. srajca:
camicia di cotone, di lana, di nailon bombažasta, volnena, najlonska srajca
camicia a righe črtasta srajca
camicia a scacchi karirasta srajca
camicia inamidata škrobljena srajca
camicia da notte spalna srajca
camicia di forza prisilni jopič; pren. prisila
in maniche di camicia golorok, v sami srajci, brez suknjiča
ridursi in maniche di camicia pren. popolnoma obubožati
giocarsi anche la camicia pren. izgubiti vse (v igri)
avere la camicia sudicia pren. čutiti se krivega, imeti maslo na glavi
darebbe la camicia še srajco bi slekel
nato con la camicia pren. pod srečno zvezdo rojen
sudare sette camicie pren. garati kot črna živina
uova in camicia kulin. poširana jajca

2. hist. polit.
camicie rosse garibaldinci
camicie nere črne srajce, fašisti
camicie brune rjave srajce, nacisti

3. voj. mornarska bluza

4. tehn. plašč, okrov, ohišje

5. pisarn. mapa

cane¹

A) m

1. zool. pes (Canis canis):
cane da guardia pes čuvaj
cane da caccia lovski pes
cane lupo volčjak
cane poliziotto policijski pes
cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
lavorare da cane garati kot črna živina
vita da cane pren. pasje življenje
cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
solo come un cane sam kakor volk v hosti
cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci

2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
cane grosso velika živina

3. pren. slab igralec, slab pevec

4. pren. slabš. pes:
tacete cani! molčite, psi!
figlio di cane pasji sin

5. voj. petelin

6. astr.
Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi

B) agg. invar.

1. pog. slab, podel:
mondo cane! prekleto!

2. pog. hud:
freddo cane hud mraz

capilotade [kapilɔtad] féminin ragu; familier nered, zmešnjava, godlja

gâteaux masculin pluriel en capilotade zmečkani, potlačeni kolači
avoir les pieds, la tête en capilotade (familier) čutiti veliko utrujenost v nogah, v glavi
mettre en capilotade (familier) zmečkati

cērto

A) agg.

1. gotov, nedvoumen

2. jasen, očiten; resničen

3. prepričan:
esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
fare certo qcn. komu zagotoviti

B) m (le sing.) gotovo, gotovost

C) agg.

1. neki:
devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov

2. slabš. neki, nekateri, določeni:
certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj

3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
sentire un certo che nekaj čutiti
ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači

4. neki, nedoločena oseba:
ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi

Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
certi dicono così nekateri trdijo tako

D) avv. gotovo, zares; seveda:
la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!

chez [še] préposition pri, k

chez-soi, chez-moi et caetera, masculin dom
il était chez lui bil je doma
je vais chez le boucher grem k mesarju
je viens de chez moi prihajam od doma
chez les Slovènes pri Slovencih
il est de chez nous (on) je iz naših krajev
chez Cankar pri Cankarju
avoir un chez-soi imeti (lasten) dom
être partout chez soi povsod se domačega čutiti
faites comme chez vous uredite si po domače
transporter chez (figuré) prenesti na

contemnō (v rokopisih in starejših izdajah tudi contempnō) -ere -tempsī -temptum

1. zaničevati, v nič devati, zametovati, za malo šteti, ne čislati, ne ceniti, ne spoštovati, omalovaževati, prezirati, zapostaviti (zapostavljati), ne meniti se za kaj, ne marati za kaj, vnemar pustiti (puščati), ne gledati na kaj, ne ozirati se na kaj; abs.: ut … iudex … contemnat, admiretur Ci., primo contemnere et neglegere coepit Ci., mortem pro patria c. Ci., res et illis contemnentibus pernicii (dat.) et huic despecto saluti fuit N., tua transibit contemnens ossa viator Pr. brezbrižno; večinoma trans.: c. casus humanos, dolores, voluptatem Ci., mortem Sen. ph., quem (morbum) initio et ipse et medici contempserunt N., c. sic nostros, ut … C., vostros honores, iussa vostra, verba S., paucitatem eorum L., paucitatem hostis ali in hoste Cu.; poleg obj. še kako določilo s praep. ali samim abl. ali z adv.: reliqua ex collatione (v primeri s krepostjo) facile est conterere atque contemnere Ci., Romam … prae sua Capua (v primeri s svojo Kapuo) irridere atque contemnere Ci., ego illum exercitum prae Gallicanis legionibus … magno opere contemno Ci., cantus Apollineos prae se c. O., Isocrates videtur testimonio (po izpričanju) Platonis aliorum iudicia contemnere debere Ci., magno animo iacturam Cu., nullas suis c. fletibus aras Pr. ne zapostavljati s svojimi solzami = ne imeti za nevredne svojih solz, praeclare res humanas c. Ci., c. mortem tantopere, ut … Ci.; v pass.: (senes) contemni se putant, despici, inludi Ci., contemnere miser H.; z nikalnico (litota): neque vero hic non contemptus est primo a tyrannis N., se non contemnere Luc. ap., Ci. ep., Ci., L. ne zavračati se = čutiti se samozavestnega (prim. se contemnere Pl. = samega sebe zaničevati); ret.: nec (Batavi) tributis contemnuntur T. (Batavcev) ne ponižujejo davki; pesn. contemnere aliquid = ne bati se česa, upirati se, kljubovati čemu: adamantina saxa … ictus contemnere sueta Lucr., tellus..., quam … immotamque dedit et contemnere ventos V., contemnere ventos assuescant (vites) V., nondum caeruleas pinus contempserat undas Tib. Nam. objekt. v occ. z inf. ali ACI: c. coronari H., mori Sen. tr., augeri triumpho Fl., respondere Ap., ut ipsum vinci contemnerent Ci. ep. da se niso nič zmenili za to, da …

2. occ. rogati se, posmehovati se komu, čemu, zasmehovati, sramotiti koga, kaj: contempsisti L. Murenae genus, extulisti tuum Ci., fautores legatorum … Adherbalis dicta contemnere, Iugurthae virtutem extollere laudibus S., populi contemnere voces … solitus H. — Od tod

1. pogosto gerundiv contemnendus 3 zaničevanja vreden, nevreden upoštevanja (da se upošteva), neupošteven: haec sunt levia et potius contemnenda N.; z nikalnico (litota) vreden upoštevanja (da se upošteva), upošteven, včasih izvrsten: defensiones non contemnendae Ci., Asiaticorum rhetorum principes minime meā sententiā contemnendi Ci., copiae neque numero … neque usu rei militaris contemnendae C., manus non contemnenda Suet., crimen haud contemnendum philosopho (dat.) Ap.

2. adj. pt. pf. contemptus 3
a) zaničevan, malo čislan, preziran: homo Romae contemptus et abiectus Ci., contemptissimorum consulum levitas Ci., quo contemptior paucitate ipsā ordo (patrum) esset L. da bi bil tem manj v čislih, contemptae dominus splendidior rei H., se ex contempto metuendum efficere S. fr., e contemptis metuendi T., per avaritiam ac sordem contemptus exercitui (pri vojski) T., humilis foris et tam contemptus quam contemnens Sen. ph., si percussus sit a vili aliquo contemptoque Q.
b) zaničljiv = zaničevanja vreden, neupošteven, neznaten, boren: res tam humilis tamque contempta Ci., homo vitā contemptā ac sordidā Ci., orator non c. Ci., quae vox potest esse contemptior quam Milonis Crotoniatae? Ci., contemptissimae escae et potiones Ci., nihil contemptius, si sint, qui contemnant L., o quam res est contempta homo! Sen. ph., contemptissima inertia Suet. Adv. komp. contemptius bolj zaničljivo, bolj prezirljivo, bolj brezbrižno: quos aut in sua vides turba speciosius elidi aut in aliena contemptius Sen. ph., quo c. abuteretur patientiā hominum Suet.

3. adv. pt. pr. contemnenter zaničljivo, prezirljivo: Non.

contrariar (pres: -ío) nasprotovati, nasprotno ravnati; spodbijati

me contraría mucho que... zelo neprijetno mi je, da ...; zelo mi je žal, da ...
contrariarse čutiti se užaljenega, zameriti kaj
contrariado nevoljen, ozlovoljen

corrido osramočen; zvit, premeten; nejasen; presegajoč

de corrido tekoče
estar corrido čutiti se osramočenega (ponižanega)
hasta muy corrida la noche pozno v noč
dos noches corridas dve noči zaporedoma
tener 30 años corridos biti v tridesetih letih

dati² (dam) z nedoločnikom

1. (naročiti, naložiti) lassen (narediti machen lassen, ostriči schneiden lassen, oprati waschen lassen, poklicati policijo die Polizei holen lassen, pozdraviti grüßen lassen, sešiti nähen lassen, ukrojiti zuschneiden lassen, zgraditi bauen lassen)

2. (storiti, da; pustiti) lassen (učinkovati na einwirken lassen auf)
figurativno dati čutiti zu erkennen geben, fühlen lassen
figurativno dati čutiti svojo moč seine Macht spüren lassen

3.
dati komu misliti (jemanden) nachdenklich stimmen

4.
dati se/si z nedoločnikom: sich … lassen (se operirati sich operieren lassen, si operirati roko sich die Hand operieren lassen; se pregovoriti sich überreden lassen)
ne dati se z nedoločnikom: sich nicht … lassen
ne dati se motiti sich nicht stören lassen, figurativno sich nicht beirren lassen
figurativno ne dati se spraviti na kolena/ne dati se sich nicht unterkriegen lassen

detestation [ditestéišən] samostalnik
stud, gnus; mržnja

it is my detestation gnusi se mi
to have (ali hold) in detestation čutiti gnus do, zgražati se nad

disamore m naveličanost; odpor:
provare disamore per il lavoro čutiti odpor do dela

disarmato agg. neoborožen; nezaščiten; nebogljen:
sentirsi disarmato contro la cattiveria umana čutiti se nebogljenega pred človeško zlobo

dnò (-à) n

1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume

2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
dno brezna il fondo della voragine
sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale

3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo

4. pren. (v prislovni rabi)
iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
do dna a fondo, fino in fondo
spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
bot. listno dno base fogliare
anat. lobanjsko dno base cranica
anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico

dólgčas | dólg čas (-a, -ega -a) m

1. noia, tedio, uggia:
čutiti dolgčas annoiarsi
biti (komu) zelo, neskončno dolgčas morire di noia
biti dolgčas po kom sentire la mancanza di qcn., mancare
pasti, prodajati dolgčas sentire, provare noia, tedio
preganjati dolgčas ammazzare, vincere la noia

2. (oseba, okolje, ki povzroča tako stanje) noia; noioso

dolore m

1. bolečina:
dolore di testa, di denti glavobol, zobobol
sentire dolore a una gamba čutiti bolečino v nogi
letto di dolore bolniška postelja

2. bol, žalost:
dolore inconsolabile neutolažljiva žalost
morire di dolore umreti od hudega
i sette dolori relig. sedem žalosti

3. muka, bridkost, stiska:
i dolori della vita življenjske bridkosti

dolž|an (dolžn|a, -no)

1. z dolgom: schuldig
biti dolžan schuldig sein, schulden
ostati dolžan schuldig bleiben
figurativno nič ne ostati dolžan nichts schuldig bleiben

2. moralno: verpflichtet
biti dolžan verpflichtet sein (kaj zu etwas, pomagati zu helfen)
čutiti se dolžnega do sich verpflichtet fühlen gegenüber
biti dolžan hvaležnost zu Dank verpflichtet sein, (jemandem) Dank schuldig sein, in (jemandes) Schuld stehen

3. (obvezan) -pflichtig (plačevati preživnino alimentationspflichtig, unterhaltspflichtig, plačati odškodnino schadenersatzpflichtig/ ersatzpflichtig/zum Ersatz verpflichtet; plačevati rento rentenpflichtig)
zavezanec, ki je dolžan plačevati preživnino der/die Unterhaltspflichtige

elemént element (tudi figurativno); kemija element; (sestavina) constituent, component, element; figurativno element, substance, matter

eleménti pl elements pl, rudiments pl
nov dokazilen elemént a new item of evidence
elemént uspeha a factor of succcess
(ne) biti, (ne) čutiti se v svojem eleméntu to be, to feel in one's element (out of one's element ali like a fish out of water)
ogenj je bil eden od štirih eleméntov fire was one of the four elements
(ne) biti v svojem eleméntu to be (ill) at ease

éloignement [elwanjəmɑ̃] masculin oddaljitev, oddaljenost; odstranitev; odsotnost; evakuacija (civilnega prebivalstva); figuré odmaknjenost; antipatija, nevolja, odpor (pour proti); odgoditev (odhoda, plačila); zanemarjanje (dolžnosti)

ressentir, éprouver de l'éloignement pour quelqu'un čutiti odpor do koga