Franja

spēcie

A) f invar.

1. knjižno podoba, videz:
sotto specie di v podobi; s pretvezo:
sotto specie di uomo v človeški podobi
sotto specie di volermi aiutare, mi ingannò s pretvezo, da mi hoče pomagati, me je prevaral

2. vrsta; rod; sorta (tudi ekst.):
merce di tutte le specie blago vseh vrst
la specie umana človeški rod

3.
fare specie začuditi

4.
una specie di nekakšen, neki (tudi slabš.):
portava una specie di mantello nosil je nekakšen plašč

5.
in specie posebno, predvsem

B) avv. posebno, predvsem

species [spí:ši:z] samostalnik
zoologija, botanika vrsta, zvrst, razred; sorta, vrsta; miselna slika, predstava
religija zunanja podoba (kruha in vina)

the species, our species človeški rod, človeštvo
a species of nekak

squelette [skəlɛt] masculin okostnjak; skelet (tudi technique); figuré zelo mršava oseba

le squelette humain se compose de 208 os človeški skelet je sestavljen iz 208 kosti
(familier) elle est devenue un vrai squelette postala je pravi okostnjak

stercus -oris, n (etim. še nedokončno pojasnjena beseda)

1. človeški ali živalski iztrebki, odpadki, blato, gnoj, govno, lajno: Ca., Iuv., Fest., Isid. idr., hominis Varr., stercus, quod homines faciunt Col., stercus columbinum Varr., Plin. golóbjak, golóbjek, golobji iztrebek, caprinum Varr. kózjak, kózjek, kozji iztrebek, ovillum Varr. óvčjak, ovčji iztrebek, asininum Varr. oslovsko blato (govno), oslovski iztrebek (iztrebki), equinum Varr. kónjščak, kónjšček, konjski iztrebek, supra (adv.) stercus iniectum Ci., creta colorque stercore fucatus crocodili H.; v pl.: Lamp., stercora aequare Col.; kot psovka: nolo stercus curiae dici Glauciam Ci. umazanec.

2. metaf. žlindra, izvarek, starejše troska: plumbi stercus Marc.

stólica (katedra) chaire ženski spol (de professeur)

stolica za literaturo chaire de littérature
sveta stolica (papeška) le Saint-Siège; medicina selle ženski spol, dé fécation ženski spol, (človeški iztrebki) selles ženski spol množine, matières fécales
iti na stolico aller à la selle

stvorénje s
1. stvor, bitje: gadno stvorenje gnusen stvor; ljudsko stvorenje človeški stvor
2. stvaritev: prije -a svijeta

temptāmentum -ī, n (temptāre)

1. poskus (poizkus), preskus (preizkus), poskušnja (poizkušnja), preskušnja (preizkušnja) (starejše skušnja), test, predigra, uvod: temptamenti gratiā Gell., mortalia temptamenta O. človeški zdravilni poskusi, temptamenta tui pepigi V. hotel sem te preskusiti, bellorum civilium T. predigra, uvod.

2. skušnjava, starejše napást: temptamenta fidē (gen.) O., inter innumerabilia temptamenta versari Aug.

terri-gena -ae, m in f (terra in gīgnere) iz zemlje rojen ali rojena, od zemlje rojen ali rojena, sin (hči) zemlje, otrok zemlje: genus terrigenarum Lucr. iz zemlje rojeni (= prvi človeški) rod, otroci zemlje (Zemlje); o Gigantih, ki jim je bila Zemlja mati: Sil., Val. Fl. (z gen. pl. terrigenûm), Typhoeus O., Typhoeus terrigena O. sin Zemlje, zemljerojenec; pesn.: terrigenae populi ali fratres O. možje, zrasli iz zmajevih zob, ki sta jih posejala Jazon in Kadmos; animalium terrigenarum deceptor oppressor exstinctor Aug.; o kači: Sil., Stat.; o polžu (cochlea): Plin.

tri-geminus 3

1. v troje rojen, trojiški: filii Pl. ali fratres L. sinovi, bratje trojčki; tudi abs. trigeminī trojčki
a) človeški: Col., Aug.
b) živalski: Col.
c) Trigemini Trojčki, naslov neke Plavtove komedije: Gell.; enalaga: spolia L. trojčkom odvzeta bojna oprava.

2. metaf. trojen: victoria L., Porta trigemina Pl., L., Plin., Front. Trojna vrata (vrata s tremi oboki) v starem rimskem obzidju ob aventinskem vznožju med Aventinom in Tiberinim bregom. — Gl. tudi ter-geminus 3.

truncus² -ī, m (truncus1)

1. deblo (brez vej in korenin), trš, štor, panj: arborum trunci C., L., V., olim truncus eram ficulnus H., induti trunci hostilibus armis (= tropaea) V.; meton. = drevo: H., Val. Fl.; pren.: truncum (sc. aegritudinis) evertere Ci. izkopati koren = izkoreniniti.

2. metaf.
a) človeški trup, truplo: Ci., Lucr. idr., recto se attollere trunco O., iacet ingens litore truncus avolsumque umeris caput V., truncus Hermae Iuv.
b) odsekan kos, npr. veja nam. vesla: Val. Fl.; kos mesa za prekajevanje: V. (Mor.); trunci lapidis eiusdem Plin. balvani, bolvani, bloki.
c) kot arhit. t.t. trup (deblo) stebra, „sredostolpje“, „sredostebrje“: Vitr.
d) (kot psovka za neumnega človeka) štor, trš, klada, butec, cepec, tepec, teleban, gumpec, teslo, butalec, budalo, kláma: qui potest esse in eiusmodi trunco sapientia? Ci., truncus lentus Pl. klamast štor.

trúp (-a) m

1. anat. tronco:
človeški, živalski trup tronco umano, animale

2. ekst. corpo:
trup glasbila corpo, cassa armonica
trup ladje scafo, corpo della nave
trup letala fusoliera
trup vaze corpo di un vaso
trup zrakoplova carena

type [tip] masculin tip; vzorec, model; standard; tiskarska črka; familier moški, mož(akar); populaire dečko, ljubček

les types humains človeški tipi
type-standard, type-courant standardni tip
type de voiture model avtomobila
un chic type čeden človek
un drôle de type čudak
erreur féminin type tipična nnpaka
avoir le type oriental biti orientalskega tipa
Harpagon est le type de l'avare Harpagon je tip skopuha
il n'est pas mon type ni moj tip, ni mi všeč

urin samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyV njegovi krvi so odkrili alkohol, v urinu pa kokain. ▸ A véréből alkoholt, a vizeletéből pedig kokaint mutattak ki.
Zaradi bolečin in potrebe po izločanju urina sem bila pokonci vsako noč. ▸ A fájdalom és a vizelési inger miatt minden éjjel fent voltam.

voice¹ [vɔ́is] samostalnik
glas (politika & figurativno človeški)
ton, zvok; izraz
slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
fonetika zven
glasba petje (kot stroka)
zastarelo govorica; sloves

with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
in a loud (low) voice glasno (tiho)
active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
the still (ali small) voice glas vesti
the voice of God glas vesti, vest
in a prophetic voice s preroškim glasom
voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
use of one's voice uporaba pravice glasovanja
he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
to love the sound of one's voice rad se poslušati
to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
to study voice študirati petje

vōx, vōcis, f (indoev. kor. *u̯equ̯- govoriti; prim. skr. vāk glas, govor, govorica, beseda, vā́kyam izrek, govor, vácas- beseda, vakti, vívakti (on) pravi, govori, lat. vocō, gr. ὄψ glas, zvok, ἐν-οπή klicanje, hrup, ἔπος [iz *Ƒέπος] beseda, got. giwahan, giwuog, giwahannen = nem. erwähnen)

1. glas
a) človeški (govoreče, kličoče ali pojoče osebe): humana L. fr., Ap., acuta, gravis, cita, tarda, inflexa (droben, droban, tenek, tenak) inflexā ad miserabilem sonum voce Ci. (gl. īn-flectō), parva (slab, tih), magna (močen, močan, krepek, krepak), ingens V., clara (jasen) Ci., L., O., Lucr., clarior C., bona Pl., Q., rauca O., summa, ima H., Q., dulcis, solida Sen. rh., sedata et depressa, tremebunda Corn., exsurge, praeco … exerce vocem Pl. napni glas, vocem attenuare Ci. s piskavim glasom govoriti (da bi bil njegov moški glas podoben ženskemu), vocem attollere vel submittere Q., vocis contentio et remissio Ci., vocis magnitudo Corn., vocis via Lucr., voce referre V. ali contendere Cels. na glas, glasno, moribundā voce Amm., enimvero voce est opus Ter. klicati moram, nulla vox quiritantium … exaudiri poterat L. klic na pomoč, vocem late nemora alta remittunt V. javk, javkanje, personabant omnia vocibus ebriorum Ci. od kričanja, od vpitja, Valerium magnā voce inclamat L. glasno, magnā compellans voce cuculum H. glasno mu kličoč „kuku“, glasno mu kukajoč, venantum voces Ph. klici lovcev, voce vocare V. (po)klicati, vocis imago V. posnemanje glasu, jek, voce potius quam verberibus terreat (sc. boves) Col. z glasom, s klici, inclinatā ululantique voce canere Ci., citharam cum voce movere O. ob petju, Sirenum voces H. petje, sunt verba et voces quibus hunc lenire dolorem possis H. čarodejna besedila in glasbeni znaki.
b) živalski: mugiet et veri vox erit illa bovis O., vox boum V. mukanje, cornix plenā pluviam vocat improba voce V., vox (sc. apium) … sonitūs imitata tubarum V. brnenje, cycni Mel., porcina vox Sen. ph. svinjsko kruljenje, voces animalium truces Ap.
c) pren. glas pooseb. stvari: Sicilia tota si unā voce loqueretur Ci., rerum vox est, naturae vestigium, veritatis nota Ci., interdum … vocem comoedia tollit H. govori vzneseno (v vznesenem slogu).

2. meton.
a) glas = ton, zvok, don: Pl., Cat., Ph. idr., soni et voces Ci., numeri et voces et modi Ci. takt, glas (ton) in napev, auribus multa percipimus, quae etsi nos vocibus delectant, tamen … Ci., vocem mittere, emittere (gl. mittō, emittō), cum viderem … vocem pro me … neminem mittere Ci. da se nihče ne oglasi, da nihče ne spregovori zame, inludere vocem, quotiens caneret T., parum explanatis vocibus sermo praeruptus Sen. ph. odsekan govor s premalo dodelanimi glasovi, bucina … litora voce replet O., ad vocem celeres, quā bucina signum dira dedit, … concurrunt V. ob trobljenju, ob znaku s trobento (trombo), obloquitur numeris septem discrimina vocum V. brenka po taktu na sedmeroglasno liro; pesn.: ad sonitum vocis vestigia torsit V. po zvoku veslajev, audimus fractas ad litora voces (sc. pelagi) V. šumenje od brega odbijajočih se (ob breg butajočih) valov, verba quibus sensus vocesque notarent H. naravne glasove in misli.
b) izjava, izrek, izraz, vzklik, beseda, besede, govor, starejše izrecilo, izustilo: Lucr., Plin., omnes … cives … una et mente et voce consentiunt Ci. so ene misli (ene volje), enega glasu pri tem, so si enotni v mislih in besedah, una paene voce repelli Ci. enoglasno, vox publica Ci. izraz javnega mnenja, viva Ci., ficta O. laž, excepta vox est querentis Cu., constitue nihil esse opis in hac voce: „civis Romanus sum“ Ci., ex infimo specu vocem redditam ferunt: „imperium summum Romae habebit … “ L., Pythica vox L., vetuit me tali voce Quirinus H., vocem adversum pericula poscere T. zagovor, zagovornika, illas adversus senatum voces T., ex percontatione nostrorum vocibusque Gallorum C., carpi nostrorum militum vocibus C., his … vocibus infit V., Iuno … his vocibus usa est V., contumeliosis vocibus prosequebantur nostros C., voces per vinum … emissae Q., voces edere Ci. tožiti, tales voces dare O. tako tožiti.
c) (posamezna) beseda, izraz, naziv, oznaka, označba: ullam omnino vocem exprimere posset C., nulla tamen vox est ab iis audita populi Romani maiestate … indigna C., alia vox nulla violenta audita est L., dico ipsum Epicurum … non intellegere … , quid sonet haec vox voluptatis, id est, quae res huic voci subiciatur Ci. beseda „slast“, hic sensus verbi, vis ea vocis erat O., nescit vox missa reverti H.
d) besedilo, pregovor, rek, (modri) izrek, reklo, rečeníca, starejše poslóvica: qua voce et quo senatus consulto (= qua voce senatus consulti) populus Romanus ad arma sit vocatus C., negabat ullam vocem inimiciorem amicitiae potuisse reperiri quam eius, qui dixisset … Ci.
e) zagovor = čarodejno (čarovno, bajalno) besedilo, čarodejne (čarovne, bajalne) besede, čarodejna formula: sidera excantata voce Thessalā H., deripere lunam vocibus H., parce vocibus tandem sacris H.
f) povelje, ukaz, poziv: consulum voci atque imperio non oboedire Ci., Iri, meae … fidissima nuntia vocis O., cuius voci continuo Fabius obsecutus Val. Max.
g) zmožnost govorjenja, govorjenje, govor, govorica, jezik: me dies, vox, latera deficiant Ci., omnibus praeclusisse vocem videbatur L., vetorque plura loqui, vocisque meae praecluditur usus O., Graiā scierit sive ille Latinā voce loqui O., neu iubeas … vocem mutare viros aut vertere vestem V., qui feros cultūs hominum recentum voce formasti catus H., cum civem ex voce cognovisset Iust., Latinae vocis honos Val. Max., sed vox hoc nuntiat omnis Mart.
h) izgovor, izgovarjanje, izgovarjava, izreka, izrekanje: rustica vox et agrestis quosdam delectat Ci.
i) (kot ret. t.t.) naglas, poudarek, starejše priglas: in omni verbo posuit acutam vocem Ci.

zárod (-a) m

1. zool. piccoli; nidiata, covata:
volčji zarod una nidiata di lupacchiotti
zarod piščancev covata di pulcini, chiocciata

2. star. figliolanza, prole; generazione:
človeški zarod umanità

zvér (-í) f

1. fiera, belva, bestia feroce:
zver rjove la belva ruggisce
krvoločna zver belva sanguinaria
zveri so ga raztrgale le belve lo sbranarono
tuliti kot zver urlare come una belva
počutiti se kot preganjana zver sentirsi come una fiera braccata
slabši kot zver peggio di una belva

2. pren. brutta bestia; calamità:
revščina je huda zver la miseria è una gran brutta bestia

3. pren. (okruten človek) belva:
nacistične zveri le belve naziste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. človek je čudna zver l'uomo è un animale strano
zver v človeški podobi belva in sembianze umane

ἀνδρόμεος 3 (ἀνήρ) ep. moški, človeški; ψωμοί kosci človeškega mesa; ὅμιλος gneča ljudi.

ἀνθρώπειος 3, ion. ἀνθρωπήιος in ἀνθρώπινος 3 človeški, zemeljski, dostojen človeka, človeku primeren; subst. ἡ ἀνθρωπηίη(sc. δορά) človeška koža; πᾶν τὸ ἀνθρώπινον ves človeški rod; τὸ ἀνθρώπινον (in. pl.) človeške, pozemske zadeve, napake, zmote, usoda itd.

ἀνθρωπο-ειδής 2 (εἶδος) ion. človeku podoben, v človeški postavi.