Franja

rób² (mize) edge; (prepada, groba itd.) brink; (ceste) roadside, verge; (strani) margin; (mesta itd.) outskirts pl, confines pl; (gozda) border, margin, pesniško marge; figurativno verge; (kozarca, klobuka) brim

čisto na róbu on the verge of
na róbu propada (vojne) on the verge of ruin (of war)
do róba poln brimful
čez rób poln full to the brim, brimful
napisan na róbu (obroben) marginal
kot (je) ob róbu (zapisano) as per margin
na róbu dobrega okusa on the margin of good taste
biti na róbu histerije to be on the verge of hysterics
na (skalnem) róbu griča on the brow of the hill
napolniti do róba to fill to the brim
napraviti rób (zarobiti) to hem
privesti na rób to lead to the brink (of)
postaviti se po róbu to make a stand against, to get up on one's hind legs

rôka main ženski spol ; (do rame) bras moški spol

(pri nogometu) roka! main!
roke kvišku! haut les mains!
roke proč! bas les mains!
od rok à l'écart, à part, isolé, écarté
pod roko (iti) bras dessus, bras dessous, (skrivaj) sous main, en sous-main, sous le manteau
pri roki sous la main, disponible, prêt, préparé
na desno (levo) roko à (main) droite (gauche)
na lastno roko de son propre chef, de sa propre autorité
v roke g. N (pismo) à (l'attention de) M. N
z lastno roko de sa main, par ses mains
z roko v roki la main dans la main
iz prve roke de première main
iz roke v roko de main en main
z golimi rokami les bras nus
z mečem v roki l'épée à la main
z mojstrsko roko de main de maître
z odprtimi rokami les bras ouverts
s polnimi rokami à pleines mains
z roko delan fait (à la) main
morilska roka main meurtrière
prijateljska roka main amie
roko na srce! la main sur la conscience (ali sur le cœur), franchement, en toute sincérité
biti desna roka komu être le bras droit de quelqu'un
biti v dobrih rokah être en bonnes mains
dati (podati) roko komu donner (tendre) la main à quelqu'un
držati koga za roko tenir quelqu'un par la main
dvigniti roko nad koga lever la main sur quelqu'un
imeti čiste roke, čisto vest avoir les mains nettes
imeti lahko (srečno, zanesljivo) roko avoir la main légère (heureuse, sûre)
imeti v rokah tenir entre ses mains
imeti spretno, urno roko avoir de la main, n'avoir pas la main gourde
imeti trdno kaj v rokah avoir la haute main sur quelque chose
imeti zvezane roke (figurativno) avoir les mains liées
iti komu na roko aider quelqu'un, prêter la main à quelqu'un, donner un coup de main à quelqu'un
izročiti, dati v roko, v roke remettre en main(s)
križem roke držati tenir les bras croisés
oditi (vrniti se) praznih rok s'en aller (revenir) les mains vides
pasti komu v roke (figurativno) tomber entre (ali dans) les mains de quelqu'un
pisati z roko écrire à la main
podati si roko se donner la main
preiti v druge roke changer de mains, passer en d'autres mains
prijeti koga za roko prendre quelqu'un par la main
prositi žensko za roko demander la main d'une femme
pustiti komu proste roke laisser les mains libres (ali le champ libre) à quelqu'un, donner carte blanche à quelqu'un
stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
umazati si roke (figurativno) souiller ses mains
umiti si roke nad čem s'en laver les mains
vse, kar mu pride pod roko tout ce qui lui tombe sous la main
vzeti kaj v roke prendre quelque chose en main (ali dans ses mains)
za to bi dal roko v ogenj j'en mettrais ma main au feu
živeti le od dela svojih rok ne vivre que du travail de ses mains (ali que de ses bras)
delo mu gre hitro od rok il a le travail facile, il va vite en besogne
roka roko umiva une main lave l'autre
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi mieux vaut tenir que courir, un tiens vaut mieux que deux tu l'auras

sám alone; sole; only; solo; (brez pomoči) by oneself, unaided, single-handed

čisto sám, sám samcat quite alone, all alone
sám od sebe spontaneously; of one's own accord
jaz sám I myself
on sám he himself
stvar sáma na sebi the thing in itself
sám Cezar Caesar's self
na sám novoletni dan just (ali precisely) on New Year's Day
žrtvovanje sámega sebe self-sacrifice
zaupanje v sámega sebe self-reliance
sáma dobrota ga je he is kindness itself
sáma ljubeznivost ga je do mene he is a perfect angel to me
sám je na svetu he stands alone in the world
on je sám svoj gospodar he is his own master
sáma kost in koža ga je he's nothing but skin and bone, he's just a bag of bones
že sáma ideja je smešna the very (ali the mere) idea is funny
to ni nihče drug kot sám knez he is no less a man than the prince
imeti sám svojo hišo to have a house of one's own
javiti se sám od sebe (prostovoljno) to volunteer
sami so se izdali they betrayed themselves, they gave themselves away
sáma si delam obleke I make my own dresses
sáma si plete nogavice she knits her own stockings
sáma opravlja vse gospodinjske posle she herself does all the housework
sám si strižem lase I cut my own hair
sám si delam večerjo I get my own supper
sám si služi kruh he earns his own bread
vrata se sáma zapirajo the door shuts by itself
to sem sám naredil (brez tuje pomoči) I did it single-handed
to lahko sám vidiš you can see for yourself
leteti sám (brez spremstva, aeronavtika) to fly solo, to solo
presodite sámi! judge for yourselves!
jaz sám sem šel tja I myself went there
ne pustite ga sámega! don't leave him by himself!
to se samo po sebi razume that is a matter of course
lahko to sám napraviš? can you do it alone?
govoriti s kom na samem to speak to someone in private
vi sami to pravite you yourself say so
prepustil sem ga sámemu sebi I left him to himself
sám si kuham I prepare my own dinner
sami njegovi prijatelji ga sovražijo even his fiends hate him
sám vrag te je prinesel the devil himself has brought you
iz sámega egoizma for pure selfishness (ali egoism)

sám seul ; (samoten) solitaire, isolé; même ; (osebno) personnellement, en personne ; (nemešan) pur, sans mélange

čisto sam samcat tout (ali absolument) seul, esseulé
jaz sam moi-même
mi sami nous-mêmes
sam od sebe de soi-même, de son propre gré, de son propre chef (ali mouvement, initiative), spontanément
sam si kriv c'est à toi seul la faute, tu es (le) seul à être coupable (ali fautif)
biti na samem s kom être en tête, à tête (ali seul) avec quelqu'un
pomagaj si sam! aide-toi toi-même!
sam vse narediti faire (ali régler) tout soi-même (ali tout seul)
iz same radovednosti par pure curiosité
sama dobrota je je elle est la bonté même (ali en personne)
imela je sobo sama zase elle avait une chambre à elle (seule)
sam zase biti, živeti mener une vie retirée (ali solitaire), vivre retiré, ne voir personne
to se razume samo po sebi cela va de soi (ali sans dire)
nesreča ne pride nikoli sama un malheur ne vient jamais seul

sám solo ; (samoten) solitario ; (v lastni osebi) mismo ; (osebno) personalmente

sam po sebi, sam zase por sí solo
čisto sam a solas
samo po sebi en sí, de sí, por sí
na samem a solas, sin testigos, privadamente
jaz sam yo mismo
meni samemu a mí mismo
mi sami nosotros mismos
v sami srajci en mangas de camisa
sama dobrota ga je es la bondad personificada (ali en persona)
to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
pomagaj si sam! ¡ayúdate a ti mismo!
to se razume samo po sebi eso se entiende por sí solo
biti sam (brez spremstva) estar solo
govoriti sam s seboj hablar consigo (ali entre sí)
nesreča redko pride sama bien vengas, mal, si vienes solo

sigúrno seguramente; ciertamente, con certeza

čisto sigurno con toda seguridad

slep [é] (-a, -o)

1. medicina blind
barvno slep farbenfehlsichtig, farbenblind
napol slep halberblindet
od rojstva slep blindgeboren
slep in gluh taubblind
slep zaradi bleska snega schneeblind

2. figurativno blind (za für)
čisto slep stockblind
slep bes sinnlose Wut
slepa neumnost blinder Unverstand
slepa pokorščina der Kadavergehorsam
gradbeništvo, arhitektura slepa stena blinde Mauer
slepa uničevalna sla blinde Zerstörungswut
-blind (za realnost realitätsblind), blind- (prepričan blindgläubig), Blind-
na slepo srečo drauflos

slép blind; sightless

na pol slép purblind
čisto slép stone blind, (as) blind as a bat (ali as a mole, an owl, a beetle), totally blind
slép kot kura nightblind
slép na eno oko blind in one eye
slép za barve colour-blind
skoraj slép gravel-blind, sand-blind
slépo črevo blind gut, caecum
slépa cena cheap price
slép naboj (strel) blank cartridge (shot)
slépa pokorščina blind obedience
slépi potnik (na ladji itd.) stowaway
slépo okno, slépa vrata dead (brickedup) door, window
slépo pristajanje aeronavtika instrument landing
slépa sreča blind luck, mere chance
slépa vera implicit faith
slépa ulica cul-de-sac, pl culde-sacs, culs-de-sac
slépo zaupanje implicit confidence
zavod za slépe home for the blind
bil je slép za njene napake he was blind to her faults
bil je le slépo orodje... he was only a mere tool...
igrati se slépe miši to play at blind man's buff
lotiti se česa na slépo srečo (figurativno) to go at something blind, to trust to luck
tudi slépa kura zrno najde even a blind man may fluke a direct hit
delati se slépega za to turn a blind eye to (something)

slép aveugle ; (na eno oko) borgne

čisto slep complétement aveugle
slep za barve daltonien, atteint de daltonisme
slep ponoči héméralope
slep od rojstva aveugle de naissance
slepe miši (igra) colin-maillard moški spol
igrati se slepe miši jouer à colin-maillard
slepa jeza (ljubezen, pokorščina, strast, vdanost) colére ženski spol (amour moški spol, obéissance ženski spol, passion ženski spol, dévouement moški spol) aveugle
slepo okno fausse fenêtre
postati slep devenir aveugle, perdre la vue
slepi potnik passager clandestin
slepo steklo verre moški spol opaque
slepi strel coup moški spol à blanc
slepa ulica impasse ženski spol
slepo aveuglément, en aveugle, à l'aveuglette, sans réflexion
slepo zaupati komu faire confiance aveuglément à quelqu'un
na slepo srečo au hasard, sans réflexion, au petit bonheur, à l'aventure, aveuglément
ljubezen je slepa l'amour a un bandeau sur les yeux
tudi slepa kura (kokoš) zrno najde une poule aveugle peut parfois trouver son grain

slíčen alike, like; resembling; similar; analogous, parallel

in slíčno, in slíčni and the like, and suchlike
na slíčen način in like manner, similarly
biti slíčen to be similar, to bear a resemblance to
to je čisto njemu slíčno that's just like him
slíčna sta si kot jajce jajcu they are as like as two peas
slíčno se s slíčnim druži (figurativno) birds of a feather flock together

sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.Sodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.

2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.Za vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.

3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.

4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.

5. (o rastlini) ▸ szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen.

spôdaj adv.

1. sotto, di sotto, abbasso, dabbasso; giù:
spodaj je garaža in klet, v pritličju in prvem nadstropju pa stanovanja sotto c'è il garage e la cantina, a pianterreno e al primo piano gli alloggi
čakam te spodaj ti aspetto dabbasso

2. (izraža položaj dela, ki je niže) di sotto, sotto; nella parte inferiore:
ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena l'uccello è di sopra verde oliva, di sotto color giallo

3. pren. (izraža manj pomemben družbeni položaj) in fondo, ai piedi della scala gerarchica:
živeti čisto spodaj appartenere alle classi subalterne

4.
od spodaj di sotto, dal di sotto; ekst. dalla base; pren. dalla gavetta
od spodaj se je slišal hrup avtomobilov dal di sotto veniva il rumore delle macchine
začel je čisto od spodaj in se povzpel do direktorja aveva cominciato dalla gavetta per giungere alla carica di direttore
zavirati pobude od spodaj ostacolare le iniziative della base
spodaj ležeč sottostante
spodaj naštet, naveden sottoelencato, sottonotato

spréd adv. pog. (spredaj) davanti, dinanzi:
stati čisto spred stare proprio davanti
ogledati si hišo spred in zad guardare, esaminare bene la casa davanti e dietro
pejor. lizati koga spred in zad adulare qcn. smaccatamente, voler ingraziarsi qcn. ad ogni costo; vulg. leccare il culo a qcn.

spredaj [é] vorn, vorne; voran, davor (biti spredaj vorne sein, vorangehen)
čisto spredaj zuvorderst
hoditi spredaj vorangehen
nositi spredaj pred sprevodom: vortragen
vpreči spredaj vorspannen
spredaj preobtežen vorderlastig
od spredaj von vorn, Vorder-
(orožje, ki se nabija od spredaj der Vorderlader, pogled die Vorderansicht)

src|e³ [é] srednji spol (srca, srci, srca) figurativno das Herz, das Gemüt; das Innerste (Innerstes); (duša) die Seele
nagovor: srce zlato mein Süßer, meine Süße
čisto srce ein reines Herz
človeško srce das Menschenherz
dekliško srce Mädchenherz
materino srce Mutterherz
mehko srce ein Butterherz, ein weiches Herz
mehkega srca weichherzig
mrzlo srce die Herzenskälte
očetovsko srce Vaterherz
toplo srce die Herzenswärme
trdo srce ein hartes Herz
trdega srca hartherzig
Srce Jezusovo das Herz Jesu
praznik Srca Jezusovega das Herz-Jesu-Fest
srce na pravem mestu das Herz auf dem rechten Fleck
glas srca die Stimme des Herzens
globine srca der Herzensgrund
na dnu srca tief im Herzen, im tiefsten Herzen, in der Tiefe des Herzens
smiliti se v dno srca komu (jemandem) in der Seele leidtun
v globini srca tief im Innersten, tief im Herzen
kraljica srca die Herzenskönigin
skrivnost srca das Herzensgeheimnis
zadeva srca die Herzensangelegenheit
osvajalec ženskih src der Herzensbrecher
ne imeti srca, da bi … es nicht übers Herz bringen …
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
olajšati si srce sich (etwas) von der Leber reden, sich den Kummer vom Herzen reden, (jemandem) sein Herz ausschütten
srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
poslušati srce der Stimme des Herzens folgen
težiti srce komu (jemandem) (schwer) auf der Seele liegen
trgati srce komu (jemandem) das Herz zerreißen
zlomiti srce das Herz brechen

brez srca herzlos
biti brez srca herzlos sein, kein Herz im Leibe haben

do srca bis zum Herzen, zum Herzen
iti do srca zum Herzen gehen, ans Herz greifen

iz srca aus dem Herzen
govoriti iz srca aus der Seele sprechen
iz vsega srca vom ganzen Herzen, aus vollem Herzen, aus ganzer Seele

k srcu zum Herzen
gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen
ne jemati si k srcu sich nicht aus (etwas) machen
prirasel k srcu [liebgeworden] lieb geworden
vzeti si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen, svarila, nasvete: beherzigen

na srce aufs Herz, auf das Herz
roko na srce Hand aufs Herz
položiti na srce komu kaj (jemandem etwas) ans Herz legen, [nahelegen] nahe legen

na srcu auf dem Herzen
ležati na srcu komu auf dem Herzen haben (jemand hat etwas auf dem Herzen)
na jeziku med, v srcu led Galle im Herzen, Honig im Mund

od srca vom Herzen; herzlich, innig, innigst, von Herzen, aus tiefster Seele
od srca dober seelengut
od srca rad herzensgerne
od srca vesel herzensfroh, seelenfroh
od srca pričakovan hochwillkommen
kamen se odvali od srca ein Stein fällt (jemandem) vom Herzen
ogromen kamen se odvali od srca eine Bergeslast fällt vom Herzen

pod srcem unter dem Herzen
nositi otroka pod srcem ein Kind unter dem Herzen tragen, ein Kind im [Schoße] Schoße tragen

pri srcu am Herzen
biti pri srcu (jemandem) ans Herz gewachsen sein, (jemandem) am Herzen liegen
tak, da kar pri srcu stiska herzbeklemmend
tesno mi je pri srcu mir ist bang

s srcem mit dem Herzen
s težkim srcem schweren Herzens
z lahkim srcem leichten Herzens, leichtherzig, fröhlich
z vsem srcem mit ganzer Seele
veseliti se z vsem srcem herzensfroh sein

v srce ins Herz, in das Herz
v srce segajoč herzergreifend, [mitleiderregend] Mitleid erregend
zadeti globoko v srce tief im Herzen treffen, in die Seele schneiden

v srcu im Herzen, im Innersten
globoko v srcu tief im Inneren, im tiefsten Herzen

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

srebr|o [ó] srednji spol (-a, ni množine) kemija das Silber (čisto Feinsilber, nepravo Rauschsilber, novo Neusilber, pokalno Knallsilber, pravo Echtsilber, sterling Sterlingsilber)
vsebujoč srebro silberhaltig
➞ → živo srebro
… srebra Silber-
(cena der Silberpreis, izdelek die Silberarbeit, pridobivanje die Silbergewinnung, rudnik das Silberbergwerk, vsebnost der Silbergehalt)
iz srebra aus Silber, silbern
iz čistega srebra reinsilbern
iz novega srebra neusilbern
iz pravega srebra aus Echtsilber, echtsilbern

srebró argent moški spol

čisto srebro argent fin
srebro v palicah argent en barres
kitajsko, novo srebro maillechort moški spol, argentan moški spol
mačje srebro (mineralogija) mica blanc, argent de chat
pokalno živo srebro fulminate moški spol mercurique (ali de mercure)
živo srebro mercure moški spol, vif-argent moški spol
zastrupljenje z živim srebrom intoxication ženski spol par le mercure
govoriti je srebro, molčati je zlato la parole est d'argent et le silence est d'or

srebró plata f

čisto srebro plata fina
srebro v palicah plata en barras
mačje srebro (min) mica f blanca
novo srebro plata alemana, alpaca f, plata f meneses
živo srebro mercurio m, azogue m, fig fam bullebulle m, zarandillo m
iz srebra de plata
pokalno živo srebro fulminato m de mercurio
zastrupljenje z živim srebrom hidrargirismo m
govoriti je srebro, molčati je zlato en boca cerrada no entran moscas

stvar² ženski spol (-i …) figurativno (zadeva) die Sache, die Angelegenheit
nemajhna stvar nichts Geringes
postranska stvar Nebensache
prava stvar das Richtige
pravična stvar die gerechte Sache
sklenjena stvar eine beschlossene Sache
zaupna stvar Vertrauenssache
nanašajoč se na stvar sachbezogen
jedro stvari der Kern (der Dinge)
poznavanje stvari die Sachkenntnis, die Sachkompetenz
protislovje v sami stvari die Realrepugnanz
stanje stvari der Sachverhalt, der Stand der Dinge
tok stvari der Lauf der Dinge
to je stvar koga: das ist die Sache des …, česa: -frage (časti Ehrensache, izkušnje Erfahrungssache, navade Gewohnheitssache, občutka Gefühlssache, odločitve Entscheidungsfrage, okusa Geschmackssache, Geschmacksfrage, Ansichtssache, rutine Routinesache, vere Glaubenssache, vesti Gewissenssache, zaupanja Vertrauenssache)
to ni moja stvar (to se mene ne tiče) das ist nicht mein Bier
videti/razumeti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen
stvar je v tem, da … es liegt daran, [daß] dass …, es geht darum, dass …
imenovati stvar s pravim imenom das Kind beim rechten Namen nennen
biti pri stvari bei der Sache sein
ugotoviti
kaj je na stvari (feststellen,) was Sache ist, welche Bewandtnis es damit hat
kot stvari stoje wie die Dinge liegen
k stvari! zur Sache!
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
pobrati svoje stvari die Koffer packen, einpacken
priti do stvari zur Sache kommen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
stvari so se čisto spremenile das Blatt hat sich gewendet
to je v naravi stvari das ist in der Natur der Sache
v stvari sachlich