Franja

riot¹ [ráiət] samostalnik
nemir, rabuka, nered, kaljenje miru, hrup, hrušč, kraval, razgrajanje; izgred, punt; razvratno življenje, razuzdanost, nezmernost, pijančevanje, bučna zabava, uživanje, orgija
figurativno izbruh; zmešnjava, zmeda, direndaj
sleng hrupen uspeh

riot of colours (pisana) množica barv
riot of emotion čustven izbruh
riot of sounds zmešnjava glasov
riot squad policijska četa v pripravljenosti
to quell a riot zatreti upor
to run riot izbesneti se; razuzdano živeti, preda(ja)ti se razuzdanosti; (o rastlinah) podivjati, bujno rasti ali se širiti; lov iti po napačni sledi

sabotážen (of) sabotage

sabotážna četa vojska commando (troop), ZDA rangers pl
član sabotážne čete commando, ZDA ranger
sabotážno dejanje act of sabotage
izvesti sabotážna dejanja to carry out acts of sabotage

sanitaire [sanitɛr] adjectif zdravstven, sanitaren

compagnie féminin sanitaire (militaire) četa, enota sanitejcev
établissement masculin, service masculin sanitaire zdravstvena ustanova, služba
état masculin sanitaire zdravstveno stanje
installations féminin pluriel sanitaires sanitarije
police féminin sanitaire zdravstvena policija
voiture féminin sanitaire bolniški avto

squad [skwɔd]

1. samostalnik
vojska oddelek, vod; delovna skupina
šport moštvo
figurativno družbica, klika

the awkward squad vojska vojaški novinci, rekruti; neizurjeno, neizvežbano moštvo
column of squads ameriško kolona po vodih
football squad nogometno moštvo
rescue squad reševalno moštvo (oddelek)
sanitary squad sanitetna četa (oddelek)

2. prehodni glagol
vojska (po)razdeliti (vojake) na vode, na oddelke

squelettique [skəlɛtik] adjectif okostnjaški; figuré zelo zmanjšan, maloštevilen

d'une maigreur squelettique okostnjaške mršavosti
compagnie féminin squelettique (militaire) zelo zmanjšana, maloštevilna četa
exposé masculin squelettique preveč shematičen ekspozé
différentes pièces féminin pluriel squelettiques razni kosi okostnjaka
il est squelettique on je suh kot okostnjak

striking¹ [stráikiŋ] pridevnik
ki bije; očit, zbujajoč pozornost, opozorljiv; presenetljiv, osupljiv, frapanten, izrazit; stavkajoč

striking clock ura, ki bije ure
striking distance daljina, do katere seže udarec
striking force vojska udarna sila (četa)
striking power udarna moč
striking resemblance frapantna podobnost
striking work mehanizem, ki bije (v uri)
the striking workmen stavkajoči delavci

štáben

štabni načelnik jefe m de Estado Mayor
štabni častnik oficial m del Estado Mayor
štabna četa compañía f del cuartel general
štabni zdravnik capitán m médico

turmālis -e (turma) k túrmi (h konjeniškemu oddelku) sodeč, konjeniški: bucina Cl., sanguis Stat. viteški; subst. turmālēs -ium, m konjeniki ene túrme, konjeniki enega (konjeniškega) oddelka: L.; v besedni igri: turmales displicere Ci. četa konjenikov = kopica kipov, postavljena trumoma, tj. v velikem številu. — Acc. sg. n. pesn. = adv.: turmale fremit Stat. hrumi kakor cela turma.

udáren de choc, de combat

udarna četa groupe moški spol (ali détachement moški spol) de choc (ali d'assaut)
udarna moč puissance ženski spol de combat (ali de choc), force combative, potentiel moški spol militaire

vòd (vóda) m

1. condotto, condotta; conduttura:
vodi za namakanje v poljedelstvu condutture per l'irrigazione dei campi
električni, plinski vod elettrodotto, gasdotto
nadzemni vod conduttura aerea
graditi, postavljati vode costruire, installare condutture
drogovi, žice vodov i tralicci, i fili dei condotti

2. linea:
električni, telefonski vod linea elettrica, telefonica
napajalni vod linea di alimentazione

3. anat. dotto, condotto:
žolčni, solzni vod condotto biliare, lacrimale

4. voj. plotone:
četa ima tri vode la compagnia ha tre plotoni

zádnji last; final; ultimate; rear; posterior, back; latter, lattermost

zádnji del the hindpart, the backside, (ladje) stern
zádnji del hiše the back of the house
moj zádnji (najvišji) cilj my ultimate goal
zádnja četa rearguard
zádnji del telesa posterior
zádnja (zadajšnja) luč (pri vozilu) rear light
zádnje tri ure the last three hours
te zádnje tri dni (for) these three days
v zádnjem času latterly
zádnje čase recently
v zádnjih dneh julija in the latter days of July
zádnja leta življenja the latter days of one's life
v zádnjih izdihljajih at one's last gasp
na vse zádnje after all, finally, at last
(ta) zádnja leta, v (teh) zádnjih letih in recent years, arhaično of late years
prav do zádnjega to the very last
do zádnjega moža to the last man
zádnje noge hind legs pl
zádnji, a ne najmanj važen last but not least
to je zádnje, kar se lahko zgodi this is the last thing one would expect to happen
zádnja leta sem jo zelo redko videla I have seen very little of her these last (ali in recent) years
prišel je (kot) zádnji he was the last to come
upati do zádnjega to hope to the last
to so zádnja poročila this is the latest news (ali stop-press news)
ležati v zádnjih izdihljajih to be at the last gasp
zabaviščni lokali so bili zasedeni do zádnjega prostora the places of entertainment were crowded to the doors
izkazati komu zádnjo čast to attend someone's funeral

zaščítnica patroness, protectress

četa zaščítnica vojska rearguard

ἀγέλη, ἡ [Et. ἄγω, vodim, gonim, ženem; tvorba kakor lat. agolum, pastirska palica.] 1. čreda, dat. ep. ἀγέληφι v čredi (čredo). 2. pren. krdelo, četa, oddelek.

ἀ-θᾰ́νᾰτος 2 ep. poet. 1. nesmrten, neumrljiv, večen, neminljiv; οἱ ἀθάνατοι nesmrtni (bogovi); trajen. 2. pri Perzijanih se je zvala četa 10.000 izbranih pešcev οἱ ἀθάνατοι; ἀθάνατος ἀνήρ posamezen vojak te čete.

Ἀρκάς, άδος, ὁ Arkadec, prebivalec Arkadije. Ἀρκαδία ἡ (ion. -ίη) gorata dežela sredi Peloponeza; adi. Ἀρκαδικός 3. – τὸ Ἀρκαδικόν arkadska zveza, četa arkadskih hoplitov.

ἔθνος, ους, τό (ἔθος) 1. četa, krdelo, čreda, jata, roj. 2. rod, narod, pleme, κατὰ ἔθνη po rodovih; τὰ ἔθνη pogani, neverniki NT.

ἐπί [Et. sor. lat. ob iz opi, gršk. ὄπι(σ)θεν, ὀπίσσω] A adv. gori, sem(kaj), pri tem, nato, povrhu, ἐπὶ δέ razen tega; za imenom ἔπι. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kje? pri, na, v, poleg, pred, vpričo, ἐπὶ γῆς na zemlji NT, ἐπὶ νηῶν, ἐπ' ὤμων φέρω, ἐπὶ τοῦ προαστείου v predmestju, ἡ ναῦς ἐπ' ἀγκυρέων ὁρμεῖ ladja je na sidrih zasidrana, ἐπὶ τῶν πηγῶν pri studencih, ἐφ' ἵππων na konjih, αἱ ἐπὶ Λήμνου νῆσοι poleg Lemna ležeči otoki, τὰ ἐπὶ Θρᾴκης pokrajine na meji Trakije, ἐπὶ μαρτύρων pred pričami, ἐπὶ προσπόλου μιᾶς naslanjajoč se na eno služkinjo; tako pri glagolih mirovanja εἶναι, μένειν, καθῆσθαι, ἑστάναι, κατακεῖσθαι, μένω ἐπὶ τούτων zadovoljen sem s tem; ἐπὶ νόσου ἔχεται ἡ πόλις se nahaja v stiski, ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς gl. ἀκμή; ἐπὶ στόματος v ustih, ἐπὶ βάτου na mestu, kjer se govori o trnu, εὐχὴν ἔχοντες ἐφ' ἑαυτῶν imeli so obljubo na sebi, ἔρχομαι ἐπὶ νεφελῶν prihajam na (po) oblakih NT; b) na vprašanje kam? pri glagolih premikanja: v, na, proti, ἔφευγε ἐπὶ Σάρδεων proti Sardam, ἐπὶ γῆς καταπίπτω, ἐφ' ἵππων βάντες, ἐρύω νῆα ἐπ' ἠπείροιο na suho, ἡ ἐπὶ Βαβυλῶνος ὁδός proti Babilonu, ἐπὶ κλίνης βεβλημένος ležeč na postelji; pren. ἐπὶ σφέων αὐτῶν βαλόμενοι so vzeli stvar sami nase, αἱ ἐπὶ τούτου πράξεις čini, ki nameravajo to (ki merijo na to). 2. čas. za časa, za vlade, ob, med, ἐπ' εἰρήνης za časa miru, ἐπὶ Κροίσου ἄρχοντος za Krezove vlade, οἱ ἐφ' ἡμῶν naši sodobniki, ἐπὶ τῶν ἡμετέρων προγόνων za časa naših prednikov, ἐπ' ἐμοῦ ob mojem času, ἐπὶ τῆς τραπέζης med obedom, ἐπὶ ποτηρίου med pitjem, ἐπὶ κινδύνου za časa nevarnosti, ἐπὶ τῶν πράξεων pri delu. 3. pren. a) da označi vzrok, povod ali svrho: po, od, s posredovanjem, pod zaščito, zaradi, ἐπὶ τούτου οὔνομα τίθεμαι imenujem po, ὄνομα γίγνεταί μοι ἐπί τινος imenujem se po kom, ἐπὶ τοῦδε zaradi sledečega dejstva, ἡ ἐπ' Ἀνταλκίδου εἰρήνη ki se je sklenil z A. posredovanjem, ἐπ' ἀληθείας οὐδεμιᾶς proti vsaki resnici; b) da označi vodstvo: črez, nad, οἱ ἐπὶ τῶν πραγμάτων uradniki, ki opravljajo državne posle, οἱ ἐπὶ τῶν ὅπλων vrhovni poveljniki hoplitov, ἐφ' οὗ ἐτάχθημεν črez kar smo bili postavljeni; ὁ ἐπὶ τοῦ κοιτῶνος komornik NT, ἐπὶ πολλῶν σε καταστήσω črez veliko te postavim NT, οἱ ἐπί τινος nadzorniki, predstojniki česa; c) distributivno: ἐπὶ τεττάρων po štirje, ἐφ' ἑνός po eden, posamezno, drug za drugim, ἐφ' ἑαυτοῦ zase (nezavisno, samostojno), αὐτὴ ἐφ' ἑαυτῆς sama zase (sama na sebi), σιγῇ ἐφ' ὑμείων tiho zase, ἐπ' ἑωυτῶν διαλέγονται govorijo svoj poseben jezik, οἰκέω, εἰμὶ ἐπ' ἐμαυτοῦ prebivam sam, sem nezavisen, samostojen; ἐπὶ κέρως na krilu, drug za drugim, ἐπὶ μετώπου na čelu, v sprednji vrsti, ἐγένοντο τὸ μέτωπον ἐπὶ τριακοσίων v ospredju je bilo 300 mož, τοῖχος ἦν ἐπὶ ὀκτὼ πλίνθων τὸ εὖρος je bil osem opek širok; z ozirom na, gledé na, ἐπὶ τῶν ἀδελφῶν, αἰσθάνομαι, ὁράω ἐπί τινος vidim na (pri) kom, ἐπὶ πολλῶν ὁράω na mnogih zgledih (slučajih), τὸ ἐφ' ἑαυτῶν προορώμενοι kar se njih tiče, svojo zasebno korist; d) adverbialno: ἐπ' ἴσης enako, na isti način, ἐπ' ἴσης ἔχει nekaj je v ravnotežju, ἐπὶ τῆς ἀληθείας v resnici, οὐδ' ἐπὶ σμικρῶν λόγων niti najmanj, εἶπον ἐπὶ ὅρκου rekel sem pod prisego ἐπ' ἐξουσίας neovirano, svobodno, ἐπὶ σπουδῆς = σπουδαίως. II. z dat. 1. kraj. a) na vprašanje kje? na, pri, v, ob, poleg, blizu, ἐπὶ χθονί na zemlji, ἐπὶ τοῖς ὅπλοις v taboru, ἐπὶ θύραις pri vratih, ἐπὶ τῷ δεξιῷ κέρᾳ na desnem krilu, ἐπὶ τελευτῇ τοῦ βίου γίγνομαι (εἰμί) sem blizu smrti, ὄγχνῃ ἐπ' ὄγχνῃ hruška za hruško (dozori); ἐπὶ Τροίᾳ πέργαμα grad v Troji, ἐπὶ τῇ χώρῃ v deželi, οἰκέω ἐπὶ θαλάττῃ ob morju, ἐπὶ τούτῳ poleg, razen tega, ἐπὶ τούτοις nato, zatem, ἐπί τινί εἰμι sem za kom, οἱ ἐπὶ πᾶσιν zadnja četa, οἱ ἐπὶ τούτοις oni, ki so za njimi; b) na vprašanje kam? proti, na, nad, ἐπὶ γαίῃ κάππεσεν, ἐπὶ γῇ na zemljo; ἐκβαίνω ἐπὶ ῥηγμῖνι na obal, ἐπὶ φρεσὶ θῆκε v srce; posebno v sovražnem zmislu: ἔχω ἵππους, ἵημι βέλος ustrelim na, ὁρμάομαι ἐπί τινι grem nad koga, συνίστημί τινα ἐπί τινι naščuvam koga proti komu, μηχανάομαί τι ἐπί τινι, μάχη ἐστὶ ἐπί τινι boj je proti komu. 2. čas. po, med, pri, (takoj) nato, ἐπὶ νυκτί ponoči, ἐπὶ τῷ δείπνῳ pri, med obedom, ἐπὶ τῇ κύλικι pri kozarcu, ἐπὶ τούτῳ nato, ἀεὶ ἐπ' ἤματι vsak dan, dan na dan, vedno, ἐπ' ἐξεργασμένοισι ἥκω po dovršenih činih, ἐπὶ τούτοις nato, zatem, ἐπὶ συντελείᾳ τῶν αἰώνων na koncu sveta (= ko so se dopolnili časi) NT. 3. pren. a) da označi vzrok, povod, svrho, smoter: zaradi, za, vsled, iz, po, zavoljo, z ozirom na, zlasti pri glagolih, ki izražajo duševno stanje, npr. ἀλγέω, γελάω, θαυμάζω, πάσχω, χαίρω ἐπί τινι; ἐπὶ τούτῳ (τούτοις) v ta namen, v to svrho, ἐπὶ μιῇ αἰτίᾳ iz enega vzroka, ἐπὶ τῷ κέρδει zaradi dobička, ἐπί σοι πολλὰ ἔπαθον zavoljo tebe sem mnogo trpel, ἐπὶ νίκῃ za zmago, za stavo, ἐπὶ τῷ λέγει τάδε; čemu pravi to? ἐπὶ χάρμῃ za boj, ἐπὶ δηλήσει da bi škodoval, v pogubo, ἐπ' ἀγαθῷ v korist, ἐπὶ διαβολῇ τῇ ἐμῇ da bi me obrekoval, ἐπὶ πίστει zavoljo vere NT, μανθάνω ἐπὶ τέχνῃ zaradi umetnosti, ἡ ἐπὶ τοῖς πεπραγμένοις ἀδοξία sramota (zavoljo) preteklih dogodkov, ἐπὶ τοῖς ἠγγελμένοις vsled tega poročila, ἐπ' ἀρωγῇ da bi pomagal, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, ἐπὶ μισθῷ za plačilo; ἐπ' ἀργύρῳ za denar, ἐπί τινι ἀθλεύω borim se komu na čast, ἐπὶ Λεωνίδῃ ἑστάναι Leonidu na čast, ἐπὶ Πατρόκλῳ πέφνεν, λέγω ἐπί τινι govorim (umrlemu) na čast; ἐφ' ἡμῖν εἰρηκὼς κυρεῖ o nas je to govoril, τὰ ἐπί σοι κακά tvoja nesreča, νόμον τίθημι ἐπί τινι z ozirom na koga, za koga, καλέω ἐπ' ὀνόματι πατρός imenujem po očetu; ζάω ἐπί τινι živim od česa; b) pod pogojem, ἐπὶ τοῖσι αὐτοῖσι pod istimi pogoji, ἐφ' ᾧ (τε) pod tem pogojem, da, ἐφ' οἷς = ἐπὶ τούτοις, ἅ, ἐπὶ τούτοις pod temi pogoji:; c) pomenja ceno: za, po, ἐπ' οὐδενί za nobeno ceno, ἐπὶ πόσῳ ἄν τις δέξαιτο koliko bi pač kdo dal? ἐπὶ μεγάλοις τόκοις (δανείζω) na visoke obresti; d) naznanja vrsto ali red: φόνος ἐπὶ φόνῳ umor za umorom, πήματ' ἐπὶ πήμασιν nesreča za nesrečo, ἄλλα τε πολλ' ἐπὶ τῇσι razen teh, ἐπὶ τῷδε ἀνέστη za njim, ἀνίσταμαι, ἀγορεύω ἐπί τινι nastopim, govorim za kom, ἐπὶ τούτῳ razen tega, τὰ ἐπὶ τούτοις bodočnost, ἐπὶ πᾶσι πάρειμι povsod; e) izraža predstojništvo, odvisnost, poslovanje: οἱ ἐπὶ τούτοις ὄντες ki so imeli nadzorstvo nad njimi, ἐπὶ τοῖς πράγμασίν εἰμι vodim državne posle, ἐπ' αὐτῷ ποιῶ spravim pod njegovo oblast, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ εἰμί sem v bratovi oblasti, sem njemu podložen, ἐπ' ἐμοί ἐστιν v moji moči je, od mene je zavisno, τὸ ἐπ' ἐκείνοις εἶναι kar se njih tiče, kolikor je bilo to od njih zavisno, ὁ λόγος ἐπὶ τῷ δήμῳ narod ima o tem govoriti. III. z accus. 1. kraj. na vprašanje kam? a) v, na, k, (tja) do, βαίνω ἐπὶ πύργον, ἀναβαίνω ἐπὶ τὸ ὄρος, ἀναπηδῶ ἐπὶ τοὺς ἵππους na konje, σεύομαι ἐπ' οἴκους, εἶμ' ἐπὶ ναῦν k ladji, ὁδὸς φέρει ἐπὶ Σοῦσα drži v Suze, καλέω ἐπὶ δεῖπνον na obed, ἐπὶ δεξιά, ἐπί δόρυ na desno, ἐπ' ἀριστερά, ἐπ' ἀσπίδα na levo; λέγω ἐπί τινα h komu, ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω polagoma, počasi; včasih tudi pri glagolih mirovanja (= εἰς): ἐπέστη ἐπὶ τὰς θύρας obstal je pri vratih, πάρειμι ἐπὶ τὸν τάφον; ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani; b) preko, črez, skozi, ἐπ' ἐννέα κεῖτο πέλεθρα, παρετέτατο ἡ τάφρος ἐπὶ δώδεκα παρασάγγας, ὁράω, λεύσσω, πλέω ἐπὶ πόντον; δράκων ἐπὶ νῶτα δαφοινός po hrbtu, κλέος πάντας ἐπ' ἀνθρώπους med vsemi ljudmi razširjena; c) proti, nad, εἶμι, πολεμέω, στρατεύω ἐπί τινα, βασιλεύω ἐπί τινα kraljujem nad kom NT. 2. čas. do, za, ἐπ' ἠῶ εὕδω do zore, ἐπὶ χρόνον τινά (za) nekaj časa, ἐπὶ δηρόν za dolgo, ἐπὶ πολὺν χρόνον za dolgo časa; ἐφ' ὅσον dokler, ἐπὶ πλεῖον dalje NT, ἐπὶ δέκα ἔτη deset let. 3. pren. a) pri določilih mere ali števila: okoli, do, približno, ἐπὶ διηκόσια do dvesto, ἐφ' ὅσον kakor daleč, kolikor, ἐπὶ τόσον do te velikosti, ἐπὶ μακρόν, ἐπὶ πολύν daleč tja; b) izraža namen: v, na, po, ἐπὶ ἔργα τράποντο pričele so delati, εἶμι ἐπὶ θήραν pojdem na lov, ἐπ' αὐτό γε τοῦτο πάρεσμεν ravno zaradi tega smo prišli semkaj, ἐπὶ πᾶν ἔρχομαι, ἀφικνοῦμαι vse poskusim; εἶμι ἐπὶ βοῦν pojdem po vola, πέμπω ἐφ' ὕδωρ pošljem po vodo, ἐπὶ φορβὴν ἐξέρχομαι grem si iskat hrane, ἐπὶ τὸν Κέρβερον καταβαίνω da pripeljem Kerbera; c) adverbialno: ἐπὶ στάθμην po merilni vrvi, ἐπ' ἴσα enako, neodločeno (o bitki), ἐπὶ πλεῖον οὐκ ἀκήκοα več nisem slišal, ἐπὶ τὰ γελοιότερα ἐπαινέω porogljivo, τὰ ἐπί σε kolikor se tebe tiče, τἀπὶ τὴν κόρην kar se tiče deklice, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ večinoma.

ἐργαστήριον, τό 1. delavnica, tovarna. 2. četa, krdelo, druhal.

ἴλη, ἡ četa, krdelo; oddelek konjenice (lat. ala eguitum).

κατά¹, zapost. κάτα [Et. idevr. kn̥t, km̥t (ν ̥ = gršk. α), lat. com-, cum (iz k'om, km̥t), sor. contra, slov. s, sè-, iz k'n̥t. – vzpor. obl. κάται, v sestav., apokopi in asimil. κάγ, κάδ, κὰκ κεφαλῆς, κὰμ μέσσον, κὰν νύκτα, κὰπ πεδίον, κὰρ ῥόον; κάββαλε = κατέβαλε, κάτθανε = κατέθανε, κάλλιπε = κατέλιπε, κάσχεθε = κατέσχεθε] A adverb. doli, popolnoma (samo v tmezi) κατὰ δ' ἅρματα ἄξω. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kam: (od zgoraj) doli, raz, s, z, (doli) po, črez, preko, skozi, po βῆ κατ' Οὐλύμποιο καρήνων, βαλέειν κατὰ πέτρης, ἁλλόμενοι κατὰ τῆς πέτρας, καταβαίνω κατὰ κλίμακος, κατ' ὀφθαλμῶν ἐκέχυτο ἀχλύς, κατὰ χθονὸς ὄμματα πήξας v tla, κατ' ἄκρης z vrha, popolnoma; b) na vprašanje kje: pod ψυχὴ κατὰ χθονὸς ᾤχετο, ἀφανίζομαι κατὰ τὴς θαλάσσης izginem pod morje, ὑποδύομαι κατὰ τῆς γῆς, κατὰ γῆς εἰμι sem pod zemljo, ὁ κατὰ γῆς umrli, κατὰ νώτου γίγνομαι pridem (sovražniku) za hrbet, napadem ga od zadaj, καθ' ὅλης τῆς Ἰουδαίας po vsej Judeji NT, κατὰ σπείους κόπρος κέχυτο (okrog) po votlini (jami). 2. sovražno: proti, na, nad: λέγω, δίκην ψηφίζω, λόγχας ἵστημι κατά τινος, ἐγκαλῶ κατά τινος tožim koga, ἄνεμος ἔβαλεν κατ' αὐτῆς vihar vrtinec se je vzdignil proti njej (Kreti) NT. 3. pren. z ozirom na, glede, o, pri, na, σκοπέω κατ' ἀνθρώπων ogledujem kaj pri (na) ljudeh, συντιθεὶς λόγον κατὰ τοῦ ὄνου na osla, λέγω καθ' ἁπάντων pravim (menim) o vseh, ὃ μέγιστόν ἐστι καθ' ὑμῶν ἐγκώμιον največja čast (slava) za vas; ἐξορκίζω σε κατὰ τοῦ θεοῦ zaklinjam te pri Bogu NT. II. z accus. 1. krajevno: a) navzdol, doli v, πλέω κατὰ ποταμόν, κατὰ ῥόον po vodi doli, z vodo v isto smer, po reki navzdol, κατ' ἴχνος ᾄσσω hitim po sledu, sledim, εἶμι κατὰ τοὺς ἄλλους grem za drugimi, κατὰ πόδας po sledu; b) skozi, črez, preko, poleg, ob, po, ἴωμεν κατὰ τὸν Ἰλισσόν pojdimo ob I., κατὰ πᾶσαν τὴν χώραν po celi deželi, κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλασσαν terra marique, κατ' ἀγρούς ruri, ἔρχομαι κατὰ τὰς κώμας po vaseh NT, κατὰ τὴν ὁδὸν γίγνομαι pridem na pot, κατὰ πόλεις po mestih, mesto za mestom, κατὰ πρόσωπον spredaj, κατὰ ταῦτα po teh krajih, κατὰ στρατόν ᾤχετο, κατὰ πόλιν po mestih, αἱ ἔχιδναι κατὰ πᾶσαν τὴν γῆν εἰσιν; c) blizu, v, na, proti, nasproti, κατὰ τὸ εὐώνυμον κέρας nasproti levemu krilu, κατὰ τοῦτο na tem mestu, blizu, οἱ κατὰ τοὺς Μήδους τεταγμένοι ki so bili postavljeni nasproti M., κατ' ὄμματα ἀποθνῄσκω pred očmi, ἡ Πτερίη κατὰ πόλιν κειμένη pri mestu, κατὰ βορεὰν ἑστηκώς proti severu, εἶμι κατὰ στέγας v hišo, οἱ κατ' οἶκον domači (ljudje), κατ' οἶκον doma, v hiši, notri, καθ' ἅ koder, κατὰ στόμα na pročelni strani, βάλλω κατὰ στῆθος na prsi, κατὰ θυμόν v srcu, κατὰ τοῦτο τὸ χωρίον γίγνομαι pridem v ta kraj, κατὰ πλοῦν ὤν med vožnjo. 2. časovno: za, med, ob, pri; καθ' ἡμέραν vsak dan, po dnevu, καθ' ἡμέραν τὴν νῦν danes, današnji dan, κατ' ἐκεῖνον τὸν χρόνον ob onem času; κατὰ φῶς po dnevu, κατὰ μεσονύκτιον o polnoči NT; οἱ καθ' ἡμᾶς naši sodobniki, οἱ κατ' ἐμέ moji sovrstniki; κατ' ἀρχάς s početka, v začetku; ὁ καθ' ἡμέραν βίος vsakdanji živež; κατὰ τωὐτό ravno tedaj, ob istem času, κατὰ τωὐτὸ τούτοισι obenem s temi dogodki; κατ' ἐνιαυτόν vsako leto, κατὰ τὸν πόλεμον ob času vojske; κατὰ Ἄμασιν βασιλεύοντα ko je bil A. kralj, κατὰ τὸν κατὰ Κροῖσον χρόνον ob času Kreza. 3. prenes. a) vzročno: α.) z ozirom na to, glede na, τὸ κατ' ἐμέ glede mene, kar se mene tiče; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je na njem, τὸ καθ' ἡδονῆς kar se tiče veselja, κατὰ ταῦτα z ozirom na to, καθ' ὅτι z ozirom na dejstvo, češ da, κατὰ τὸν φραγμόν glede na ograjo; κατὰ τὴν τροφὴν τῶν παίδων o vzreji otrok, κατὰ πάντα v vsakem oziru; β.) po, vsled, po zgledu: κατὰ νόμον po šegi, postavi, κατὰ τὴν ἐμὴν δόξαν po mojem mnenju, κατὰ τοὺς νόμους po zakonih, zakonito; κατὰ τὸ ἔθος po navadi, κατὰ καρδίαν μου po mojem srcu NT, κατὰ δαῖτα ἔβη šel je k obedu, κατὰ τὸ ἔχθος τινός iz sovraštva do koga, κατ' αὐτὸ τοῦτο, ὅτι ravno zato, ker, κατὰ δύναμιν po svojih močeh, κατὰ κράτος na vso moč, καθ' ἅ = καθά istotako kakor, κατὰ Πλάτωνα po Platonu, καθ' ἡσυχίαν v miru, κατὰ σπουδήν urno, πλέω κατὰ πρᾶξιν po opravkih, καθ' ἁρπαγήν (ληΐδα) zaradi plenjenja, κατὰ τὰ λεγόμενα po ustnem sporočilu, κατὰ τὸ βέλτιστον z najboljšim namenom, κατὰ ἐπιταγήν vsled povelja NT; b) za comp. z ἤ: μᾶλλον ἢ κατὰ τὴν ἀνθρωπίνην σοφίαν ὠφελοῦμαι dobivam večjo korist nego jo more dati človeška modrost, μείζω ἢ κατὰ δύναμιν več nego premorejo človeške moči, μεῖζον ἢ κατ' ἄνθρωπων nadčloveški, črez človeško moč; c) distributivno κατ' ἔθνη po narod(nost)ih, κατ' ἐνιαυτόν na leto, καθ' ἕνα posamezno, posamni, vsak zase, κατὰ κώμας po vaseh (stanovati), κατὰ τρεῖς po trije, κατὰ μικρόν polagoma; κατὰ μόνας, κατ' ἰδίαν sami, na samem NT, κατὰ σφέας zase, αὐτοὶ καθ' ἑαυτούς sami zase (pa tudi: sami od sebe, radovoljno), κατ' ὀλίγα malo, κατὰ πόλεις διελύθησαν odšli so vsak v svoje mesto, κατ' ὀλίγας (ναῦς) v majhnih oddelkih; slično: κατὰ λόχους, τάξεις, ἴλας po oddelkih, četa za četo; d) modalno: κατὰ τύχην, κατὰ συγκυρίαν po naključju, κατ' ἄγνοιαν nevedoma, κατ' ἐπιβολάς premišljeno, po načrtu, κατὰ συλλογισμούς modro, preudarno, κατὰ τάχος naglo, hitro, κατὰ τοιόνδε takole, κατά σε na tvoj način, κατ' ἐμαυτόν na moj način, κατὰ ταὐτά na isti način, κατὰ πάντα τρόπον na vsak način; e) pri števnikih: približno, okoli, do, κατ' οὐδέν skoraj ničesar.