Franja

Zadetki iskanja

  • rȅhav -a -o redek: -a ovca ovca z redko volno; -o grožđe grozdje z redkimi jagodami; -o granje; rȅhavōst ž redkost
  • rēnō2 (rhēnō) -ōnis, m (iz *u̯rēnō; germ. ali kelt. beseda, morda sor. z gr. *ῥήν, ἀρήν ovca, jagnje, ῥῆνις ovčina) (volčji) kožuh, kosmata volčina (z navzven obrnjeno dlako): Varr., Isid. (sc. Germani) pellibus aut parvis renonum tegumentis utuntur C., Germani intectum renonibus corpus tegunt S. fr., vestes de pellibus renones dicuntur Serv.,
  • reprobate [réprəbeit]

    1. pridevnik
    cerkev zavržen od boga, brezbožen; izprijen, pokvarjen, zakrknjen v grehu; nemoralen, moralno propadel
    arhaično ne(po)raben

    2. samostalnik
    prekletnik, izgubljenec, brezbožnež; pokvarjenec, izprijenec, ničvrednež, nemoralen človek

    the reprobate of the family figurativno črna ovca v družini

    3. prehodni glagol
    ne odobravati, ne prizna(va)ti, (ostro) obsoditi; zavrniti, odbiti, odkloniti
    cerkev prekleti, obsoditi na večno pogubljenje
  • sbrancato agg.

    1. ločen iz črede, izgubljen:
    pecora sbrancata izgubljena ovca

    2. razpršen
  • schwarz črn; figurativ temen, mračen, črn; politisch: črn, klerikalen; (illegal) nezakonit, nedovoljen, na črno; das Schwarze Meer Črno morje; das schwarze Schaf figurativ črna ovca; schwarze Pocken Medizin črne koze; schwarzer Pfeffer črni poper; schwarzes Brett oglasna deska; schwarzes Brot črn kruh; der schwarze Erdteil črna celina (Afrika); schwarzer Humor črni humor; schwarze Kunst črna magija; schwarze Liste črna lista; schwarzes Loch Astronomie črna luknja; schwarzer Mann črni mož; der schwarze Markt črna borza; ein schwarzer Tag črn dan; schwarzer Tee pravi čaj; Schwarze Witwe Tierkunde črna vdova; der schwarze Tod črna smrt, kuga; schwarze Wolken črni oblaki; Schwarzer Peter črni Peter; schwarz werden počrneti, figurativ potemneti, vor den Augen: stemniti se (pred očmi) (komu); sich schwarz ärgern peniti se od jeze, na smrt se jeziti; ins Schwarze treffen zadeti v črno; Adverb na črno
  • stray2 [stréi] neprehodni glagol
    (za)bloditi, zaiti, klatiti se; oddaljiti se (from od)
    figurativno zaiti na kriva pota

    straying sheep zgubljena ovca (tudi figurativno)
    to stray away, to stray off stran, proč steči
    to stray to (s)teči k, proti
  • tolstorép (-a -o) adj. vet.
    tolstorepa ovca pecora da lana
  • vervēx -ēcis (vulg. tudi verbēx ali berbēx -ēcis in verbīx ali berbīx -īcis), m (beseda je sor. s homersko-jon. εἶρος [iz *ƑέρƑος] volna, ajol. ἔπερος oven, jon. εἴριον, at., ajol. ἔριον volna, at. εὐ-έρης bogat z volno, εὔερος lepovolnat, epsko ἀρήν ovca [prim. πολύ-ρρην Hom. bogat z ovcami], skr. úrā ovca, ura-bhraḥ (= „volnonosec“ =) oven, uraṇaḥ oven, nem. Ware) koštrun, skópec, starejše brav: Pl., Varr., Ci., Ap. idr.; kot psovka za neumnega človeka = tepec, butec, teleban, bukselj: Pl., Sen. ph., Iuv.
  • vodníca (-e) f

    1. guida

    2. guidaiola:
    (krava, ovca) vodnica (vacca, pecora) guidaiola

    3. (vodička) guida

    4. pren. guida:
    zvezda vodnica guida
  • voln|a1 ženski spol (-e …) die Wolle (kašmirska Kaschmirwolle, merino Merinowolle, neoprana strižena Schweißwolle, odpadna Reißwolle, ovčja Schafwolle, Lammwolle, strižena Schurwolle, strojarska Gerberwolle, surova Rohwolle, šetlandska Shetlandwolle, trgana Reißwolle, za nogavice Strumpfwolle, za pletenje Strickwolle)
    … volne Woll-
    (klobčič der Wollknäuel, pranje die Wollwäsche, predilnica die Wollspinnerei, prirast die Wolleistung)
    ovca za volno das Wollschaf
    vsebujoč volno wollhaltig
    znak za pristno volno das Wollsiegel
    iz čiste volne reinwollen
    izdelki iz volne Wollwaren
  • zgubljén perdu

    zgubljenma ovca brebis égarée
    zgubljen trud peine perdue
    biti zgubljen être aux abois (ali à bout, réduit à la dernière extrémité)
    biti v zgubljenem položaju être dans une situation désespérée, être perdu
  • ἀρήν, ἀρνός [Et. iz ϝαρήν, hom. πολύρρην (iz ϝρην), ki ima mnogo ovac; ἔπ-ερος (ki nosi volno) oven, εἶρος iz ϝέρϝος volna, nem. Ware (prv. pom. runo, kožuhovina). - acc. ἄρνα, du. ἄρνε, pl. ἄρνες] ep. ovca, jagnje.
  • βοτόν, τό (βόσκω) kar se pase, živina, ovca.
  • κτήσιος 3 (κτῆσις) kar spada k posestvu (imetju), βοτόν ovca iz lastnega hleva, Ζεύς zaščitnik hiše in premoženja.
  • ὄις, ὁ, ἡ [Et. iz ὀϝις, lat. ovis, slov. ovca, oven. – Obl. skrč. οἶς; οἰός, οἰί, οἶν, οἶες, οἰῶν, οἰσί, οἶς; ep. gen. ὄιος, acc. ὄιν, pl. gen. ὀίων, dat. ὀίεσσι in ὄεσσι, acc. ὄϊς] ovca, oven.
Število zadetkov: 175