Franja

okróg predl. s gen.
1. oko, okolo: sedeti okrog mize; ruta okrog vratu
2. o: razpravljali so okrog samoprispevka
3. za: prizadevati si okrog zvišanja storilnosti; vse misli se mu vrte okrog jedače
sve misli upravljene su mu na jelo; hoditi okrog advokatov
obijati pragove advokatskih kancelarija

on¹ [ɔn] predlog

1.
na (on earth, on the radio)

2. figurativno
na (based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital)

3.
(ki si sledi) za (loss on loss izguba za izgubo)

4.
(zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu)

5.
(stanje) v, na (on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj)

6.
(namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje)

7.
(predmet, tema) o (a lecture on s.th. predavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu)

8.
(časovno za en dan) v, na; po, ob (on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali)

9.

Razno:

that is a new one on me to je zame novo, za to še nisem slišal
she is all day on me ves dan me gnjavi
on an average povprečno
away on business službeno odsoten
on the contrary nasprotno
on edge ko na trnju, nervozen
on foot peš
on hand pri roki, na zalogi
on one's own samostojen, neodvisen
on the instant takoj
to live on air živeti od zraka
on pain of death pod smrtno kaznijo
on principle načelno
on purpose namenoma
on receipt po prejemu
on a sudden nenadoma
on time točno
on the whole v glavnem
on my word na mojo častno besedo
have you a match on you? imaš kakšno vžigalico pri sebi?
ameriško, pogovorno to have nothing on s.o. ne imeti nič proti komu

ozíroma respectivamente; o sea; o bien; o

10 oziroma 20 diez y veinte respectivamente

po predl.
I. s akuz. po: iti v trgovino po vžigalice; poslati koga po vodo, po kruh; grem po očeta; peljati se po zdravnika
odvesti se po liječnika, po lekara
II. s part. gen. poslati po vina, iti po vode
III. s lok.
1. po: udariti koga po glavi; po prstih se prikrasti v sobo
2. vzdihovati po kom uzdisati za kim; vreči se po kom
vrći se na koga, umetnuti se na koga; po drugih se ozirati
osvrtati se za drugima; toži se mi po domu
čeznem za rodnom kućom
3. po (mjesto, prostor): sprehajati se po gozdu
šetati šumom; ladja plava po morju
brod plovi pa moru, plovi morem; postopati po mestu
bazati po gradu; po gorah je zapadel sneg
planine je pokrio snijeg
4. poslije, posle (vrijeme): po novem letu
poslije Nove godine; po kosilu
poslije ručka; po toči zvoniti je prepozno
dockan je zvoniti poslije tuče; po polnoči
poslije ponoći
5.
(način): po resnici kaj povedati
istinu kazati; klobuk po strani nositi
nahero nositi šešir, naheriti šešir; delati kaj po svoji glavi; sorodnik po materi
rod po majci; urediti kaj po abecedi; gledati koga po strani
gledati koga poprijeko (-preko); po krivem priseči
krivo se zakleti; po nedolžnem obtožen
optužen po pravdi božjoj; po sili vzeti kaj
silom što uzeti, oteti što; po naključju
slučajno; po nesreči
nesrećom
6.
(sredstvo): dobivati poročila po pošti
dobijati vijesti poštom; po junaštvu je prvi med nami
junaštvom je prvi među nama
7. po, prema: po zakonu je tako
8. preko: naročeno mi je po odboru
9. o: streči komu po življenju
raditi kome o glavi

relative² [rélətiv]

1. pridevnik
nanašajoč se na, ki se tiče (koga, česa); sorazmeren, relativen; (redko) primeren, ustrezen, zadeven
slovnica oziralen, relativen
religija indirekten

relative to gledé na
relative clause oziralni stavek
relative pronoun oziralni zaimek
relative humidity relativna vlaga
relative worship religija češčenje slik
relative value relativna vrednost
the arguments relative to the dispute argumenti v zvezi z diskusijo
to be relative to nanašati se na; biti odvisen od, biti pogojen z
prices are relative to the demand cene so odvisne od povpraševanja
to live in relative ease živeti v relativnem udobju

2. prislov
pogovorno gledé, o, v zvezi z

I talked to him relative to your business govoril sem z njim o vaši zadevi

simul, stlat. semul, semol (= simile; gl. simitu; prim. facul = facile, simulter = similiter)

I. adv. obenem, hkrati, skupaj, s/z, ob istem času, vred: „una“ locum, „simul“ vero spatium (čas) designant Char., partu duos peperit simul Pl., foras simul omnes proruunt se Ter., hos, qui simul erant missi, fallere Ci., cum simul P. Rutilius venisset Ci., cum simul essemus complures dies Ci. skupaj, cum eo colloquitur, simul commonefecit C., Camillus trium simul bellorum victor L., multa simul moliri S., simul Aeneae Latinoque bellum intulerat V., cum decem simul Athenis aetas una tulerit (sc. oratores) Q.; v zvezi z unā: simul bibere una Pl.; s cum: quis hic intus erat tecum simul Pl., neque enim assentior iis qui haec nuper disserere coeperunt, cum corporibus simul animos interire atque omnia morte deleri Ci., nobiscum simul moritura omnia Ci., una fui; testamentum Cyri simul obsignavi cum Clodio Ci.; z unā in obenem secum: i mecum una simul Pl., de istac simul consilium nolo capere una tecum Ter.; pesn. in poklas. s samim abl.: Sil., te dicere possum … simulque vos, Tibule et Servi, simul his te, candide Furni H. s tema, z njima, simul his dictis V., simul nobis habitat O., quos (sc. ludos) pontifices et augures et quindecimviri septemviris simul et sodalibus Augustalibus ederent T.; pri pt.: simul verbis increpans L., simul hoc dicens V., simul fugiens V.; z et = tudi, et … et, -que, atque (ac), redkeje z etiam, quoque, autem: simul et conficiam Pl., simul et ostendi Ci., simul et patres L., quod in invidia res erat, simul et a Nimidis obsecrati S., simul et qualis sit (sc. res publica) et optimam esse ostendam Ci., simul inflatus exacerbatusque L., flebat simul mortuos vivosque Cu., Maecenas advenit atque Cocceius Capitoque simul Fonteius H., simul eorum … clamor fremitusque oriebatur aliique aliam in partem perterriti ferebantur C., eximio simul honoribus atque virtutibus L., pulvere simul ac sudore Cu., in speciem simul ac terrorem S., cogitare optima simul ac deterrima Q., simul lassitudine, fame etiam L., velut dis quoque simul cum patria relictis L., salve, simul autem vale Pl. Posebne zveze: simul … simul obenem … in, kakor … tako, tako … kakor, in … in, deloma … deloma: increpando simul temeritatem, simul ignaviam L., volat simul arva fugā, simul aequora verrens V., simul ipse, simul … Achates V., simul gratias agit, simul gratulatur Cu., simul terrā, simul mari bellum impellitur T., trepidam urbem ac simul atrocitatem recentis sceleris, simul veteres Othonis mores pavens T.; tako tudi simul et … simul et in … in: simul et a classe … simul et terrestris exercitus … L.; poseb. simul … simul ut in … in da, deloma … deloma da, simul … simul ne in … in da ne, deloma … deloma da ne: in castra venerunt simul, ut dicebatur, sui purgandi causā … simul ut … impetrarent Ci., simul concordiae causā, simul ne … L.; tako tudi simul ut … simul L., simul ut … simul ut L., simul ut … simul ne L.; simul quod … simul quod in (deloma) ker … in (deloma) ker: L., tudi simul … simul quod L.; le v drugem členu simul ut L., Cu. ali simul ne L. ali simul quod L. —

II. conj. (v neodvisnem govoru večinoma ind. pf.) brž ko, takoj ko, kakor hitro, čim: hic simul argentum repperit Ter., simul limen intrabo, illi extrabunt illico Afr. ap. Non., simul inflavit tibicen Ci., nostri, simul in arido constiterunt … in hostes impetum fecerunt C. simul instrui aciem videre, et ipsi procedunt L., simul consul de hostium adventu cognovit, et ipsi hostes aderant S. toliko da … že tudi, vos Caesarem … militiā simul fossas cohortes abdidit oppidis … Pierio recreatis antro H., quod simul eversum est, fragor aethera terruit ipsum O., duo tempora messis, Taygete simul os terris ostendit honestum … aut … ubi … V., simul a fronte est … rarior aër factus … continuo fit uti … Lucr., simul cognovit vocem laudari suam, cupide advolavit Ph.; veznik okrepljen s primum: simul primum magistratu abiit L. brž ko; večinoma je veznik, zlasti v klas. prozi, združen z atque (ac), kar se pogosto zapisuje kot ixpt. simulac, simulatque (z enakim pomenom, ki ga ima veznik simul sam): Pl. idr., quid, quod, simul ac mihi collubitum est, praesto est imago? Ci., ut, simul ac posita causa sit, habeant, quo se referant Ci., e quibus alter, simulatque de Caesaris … adventu cognitum est, ad eum venit C., simulac potuit, ad Antipatrum se recepit N., hic, simulatque imperii potitus est, persuasit Lacedaemoniis N., quam (sc. Didonem) simul ac tali persensit peste teneri … talibus adgreditur Venerem Saturnia dictis V., quod simulac sensere, ruunt O.; okrepljeno s primum: simul ac primum ei occasio visa est Ci., cum M. Cato … denuntiaret delaturum se nomen eius, simul ac primum exercitum dimisisset Suet.; redko je simul ut (= simulac): Tit. ap. Prisc., omne animal, simul ut orsum est, se ipsum diligit Ci., simul ut videro, dicam Ci.; sumljiva zveza je simul ubi (= simul ut): L. (4, 18), ki je v novejših izdajah ne najdemo.

sobre na, nad, čez; o, glede; proti; pod; po; razen; okrog

mano sobre mano s prekrižanimi rokami
estar suspendido sobre a/c viseti nad
estar sobre sí (fig) paziti, obdržati duševno ravnotežje
sobre este importe razen (zunaj) te vsote
sobre cien pesetas okrog 100 peset
sobre poco más o menos približno, okrog
tener dinero sobre sí imeti denar pri sebi
sobre manera izreden, nenavaden
sobre comida po obedu
sobre esto nato
sobre lo cual nakar

sopra

A) prep.

1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga

3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj

4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si

6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

B) avv.

1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran

Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

super¹ (sup = sub; prim. gr. ὑπέρ, gl. sub)

A. adv.

1. gori, zgoraj, vrh, nad, na vrhu, povrh(u): Cels. idr., super adstantium manibus in murum attolitur S. fr., eo super tigna bipedalia iniciunt C., haec super e vallo prospectant Troes V., haeret visceribus super incumbens V., procumbit humi bos; ille super talīs effundit pectore voces V. nad njim stoječ, purpureasque vestes super … coniciunt V., tellure super porrecta H., ipse Anien … infraque superque saxeus Stat., humum super spargens T.; prim. zloženke super-luō, super-iaciō, super-iniciō, super-impōnō idr.; occ.
a) odzgoraj (od zgoraj): ac si … terra … regna recludat pallida … superque immane barathrum cernatur V., quos (sc. hostes) super eques et … pedites adflictabant T.; prim. zloženko super-incidō.
b) navzgor, nad sebe, nadse, kvišku: tum breviter super aspectans convexa precatur V.

2. metaf.
a) vrh(u) tega, razen tega, poleg tega (prim. īnsuper): Ph. idr., super dicebant quidquid cepisset, adstringi Ci., et super ipsi Dardanidae infensi poenas cum sanguine poscunt V., voto deus … annuerat dederatque super, ne … O., adde super H., accipit et bis dena super sestertia nummûm H.; super quam ali super quam quod L. razen tega, da.
b) (še) čez, (še) več, (še) bolj, tudi še, predvsem: his accensa super V., ecce super maesti V., ira super (sc. est) V.; satis superque zadosti (dovolj) in še več = več kot zadosti, več kot dovolj, več kot preveč, čez mero (silo), prekomerno: satis superque dixi Ci., ut ea (sc. caelo missa vis aquae) modo satis superque foret S., satis superque me benignitas tua ditavit H., dedi satis superque poenarum tibi H., satis superque humilis L.; tako tudi: poenas dedit usque superque quam satis est H., multum superque T.; occ. (v pomenu neuporabljanega pt. pr. glag. supersum) (pre)ostajajoč, (pre)ostal: quia super sanguinis esse L., praeter arma et naves nihil erat super N., o mihi sola mei super Astyanactis imago V., nec spes ulla super (sc. est) Val. Fl. —

B. praep. (pesn. in pri T.; sklonu je pogosto zapostavljena)

I. z abl.

1.
a) krajevno nad čim, vrh(u) česa: super qua (sc. navi) turrim … opposuit C., gemina super arbore sidunt V., requiescere noctem fronde super viridi V., conveniunt stratoque super discumbitur ostro V., moritura super crudeli funere virgo V., destrictus ensis cui super cervice pendet H., super Pindo H.; v verzih: parumne campis atque Neptuno super fusum est Latini sanguinis? H. (Epod. 7, 3—4; super fusum je najbrž pesn. tmeza (nam. superfusum) in sklona campis atque Neptuno sta dativa, oba enako odvisna od glag. superfusum).
b) časovno med čim, ob čem: super cena loqui Pl., cum fremit (sc. lupus) ad caulas … nocte super media V.; podobno: rixa super mero debellata H. pri vinu (= med pitjem vina).

2. metaf. glede na kaj, glede, zaradi, zastran česa, o čem: Hier. idr., nemo fecit super tali re cum hoc magistratu rem Ca. ap. Fest., misine ego ad te … epistulam super amica … ? Pl., quid agendum nobis sit super legatione votiva Ci. ep., hac super re scribam ad te Ci. ep., ne super tali scelere suspectum sese haberet S., fidus super tanta re L., super tali causa missi N., multa super Priamo rogitans V., haec super arvorum cultu pecorumque canebam V., nihil super imperio moveor V., super sua laude V. za svojo slavo, V., mitte civiles super urbe curas H., patrumque prosperes decreta super iugandis feminis H., mentes deorum explorant super eventu Sil., consultant bello super Sil., multus super ea re variusque rumor T.; occ. razen česa, poleg česa, k čemu še: hortus, ubi et … fons et paulum silvae super his foret H. (po drugih = nad njima), multa nefanda casu super ausi Amm. —

II. z acc.

1. krajevno
a) (pri glagolih premikanja) nad kaj, čez kaj: Cels., Ph., Plin., Suet. idr., super lateres coria inducuntur C., epistula super caput posita S., cum alii super vallum praecipitarentur S., armaque et viri super alios alii praecipitantur L., super alium alius corruerunt L., alii super alios mentes Sen. ph., super ripas Tiberis effusus L., super flumen instruit aciem L., arma levare super capita Cu., procubuit super stragis acervum V., se tollere super aequora O.; metaf.: super armamentarium positus Cu. upravnik (vojaške) orožarne (orožnice).
b) (pri glag. mirovanja) nad čim, vrh(u) česa: S., Col., Suet. idr., super eam (sc. aspidem) assidēre Ci., domos super se ipsos concremaverunt L., aqua super montium iuga concreta erat L., collis erat collemque super planissima campi area O., vestis super genua est Cu., super arcem … pensiles horti sunt Cu. vrh strehe gradu, Lausum socii exanimem super arma ferebant V. na ščitu; o vrstnem redu ob mizi pri pojedinah: qui cubabat super regem Cu., Nomentanus erat super ipsum Porcius infra H.; occ. v zemljepisnem pomenu (pri glag. premikanja in mirovanja) viš(j)e, onstran, na ono stran, onkraj česa: super Sunium navigans L., super et Garamantas et Indos proferet imperium V., Lydia … super Ioniam procedit Plin., Numidiam super Gaetulos (sc. esse) accepimus S., situs est … super Numicum flumen L., qui super Bosphorum colunt Cu.

2. časovno čez kaj, med čim, ob čem, pri čem: pudebat amicos super vinum et epulas socerum ex deditis esse delectum Cu., super cenam Cu., Plin. iun., Suet., super mensam Cu., super mensas et pocula Fl., super hos honores Stat. med tem žrtvovanjem.

3. načinovno (o meri, številu) vrhu, razen, poleg, s kom (čim) vred, čez, nad kaj: super modum ac paene naturam Q., super solitos (sc. ceteros) honores L., super ceteros sumptus Eutr., Punicum exercitum super morbum etiam fames affecit L., super bellum premente annona L., cui super indignas hiemes … silvestres uri adsidue capreaeque sequaces inludunt V., hos super advenit … Camilla V., super magnum dolorem Cels., super obscaena dicta Pl., super lactis abundantiam Col., adscitae sunt super Subrium et Sulpicium … militares manus T., super sexaginta milia … ceciderunt T., super quadraginta reos … condemnavit Suet.; super haec L., Cels., Plin. iun. ali super id Cels. ali super ea, illa, ista Plin. iun. poleg (razen) tega, super cetera L., Plin. iun. poleg (razen) vsega drugega; poseb.: suavia super suavia Pl. poljub za poljubom, vulnus super vulnus L. rana za rano, quippe qui alii super alios trucidentur L. drug nad (za) drugim, alio super aliud scelere indutiae ruptae sunt L. po zločinu za zločinom, aliis super alias epistulis alicui gratias agere Plin. iun. s pismom za pismom; occ. (o prednosti, prioriteti) nad kaj, pred čim, več (bolj) kot: aetas et forma et super omnia Romanum nomen te ferociorem facit L. predvsem te, super omnia dona unum oro V., super omnia vultus accesserunt boni O., quod super omnia est Val. Max., tu super omnes beatus Plin. iun., super omnes … tragoedos Q., famosissima super ceteras fuit cena data ei … a fratre Suet.

sur [sür] préposition na; proti (smer, čas); o; za

sur soi pri sebi
sur l'heure takoj
sur ce(la) na to
sur toute(s) chose(s) predvsem
coup sur coup udarec za udarcem
lettre sur lettre pismo za pismom
sottise sur sottise neumnost za neumnostjo
un jour sur deux vsak drugi dan
une fois sur mille enkrat na tisoč
sur le soir proti večeru
sur la recommandation na priporočilo
sur terre et sur mer na zemlji in na morju
sur notre invitation na naše povabilo
vêtement masculin sur mesure obleka po meri
aller sur ses 30 ans, sur sa cinquantaine bližati se svojemu tridesetemu, petdesetemu letu
arriver sur les huit heures priti proti osmi uri
avoir son portefeuille sur soi imeti listnico pri sebi
affirmer sur son honneur zatrjevati pri svoji časti
ce verbe se conjugue sur finir ta glagol se sprega kot (glagol) finir
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
se diriger sur Paris kreniti proti Parizu
(familier) c'est sur le journal to je v časopisu
l'emporter sur quelqu'un zmagati nad kom, premagati koga
être sur le départ nameravati odpotovati
être sur ses gardes čuvati se, paziti se
être sur un travail biti pri delu
la clef est sur la porte (familier) ključje v vratih
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
graver sur le marbre gravirati v marmor
juger les gens sur les apparences soditi ljudi po zunanjosti
marcher sur les pas de quelqu'un iti za kom
mettre quatre chrvaux sur une voiture vpreči štiri konje v voz
recevoir visite sur visite dobivati obisk za obiskom
sur cent candidats soixante ont été reçus od 100 kandidatov jih je bilo 60 sprejetih
prendre exemple, modèle sur quelqu'un zgledovati se po kom
refeter une faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
rester, se tenir sur la défensive ostati v defenzivi
retenir sur les gages odtegniti od plače
revenir sur ses pas vrniti se
tirer sur quelqu'un biti podoben komu, vreči se po kom
tomber sur quelqu'un naleteti na koga
tourner sur son axe vrteti se okoli svoje osi
travailler sur quelque chose delati na čem
se tromper sur quelqu'un varati se, zmotiti se v kom
vivre les uns sur les autres stanovati, živeti na tesnem

über¹ Präposition

1. räumlich: nad (über uns nad nami, über den/dem Tisch nad mizo); über die Straße gehen, über der Straße wohnen; über einen Zaun klettern, über einen See rudern, über die Knie reichen, über die Ufer treten usw.: čez, preko; über den Bergen onstran hribov, na drugi strani hribov; über etwas streuen, über alle Sender: po

2. zeitlich (während) med (über dem Lesen med branjem); Zeitangabe: čez (10 über 10 10 čez 10); über Mittag čez poldne; über Nacht čez noč; übers Jahr čez leto; über Jahr und Tag čez leto in dan

3. mit Summen: v višini, za (ein Scheck über 100 Mark ček v višini 100 mark, za 100 mark), Sport na (Lauf über 100 Meter tek na 100 metrov)

4. sprechen, lesen usw. ein Thema: o (über die moderne Malerei o sodobnem slikarstvu), (angesichts, wegen) spričo über alles nad vse; über alles gehen biti najpomembnejši; über allem stehen figurativ biti vzvišen nad; einmal über das andere spet in spet; Fehler über Fehler napaka za napako

von Präposition

1. Berlin, München usw.: iz

2. od (ich komme von meiner Mutter, von oben, von Pontius zu Pilatus, von gestern, von hier prihajam od matere, od zgoraj, od Poncija do Pilata. od včeraj, od tu); von wo od kod; von X bis Y od Xa do Ya; von nichts kommt nichts od nič ni nič; von selbst sam od sebe

3. s (vom Norden, vom Berg, vom Strick s severa, z gore, z vrvi; die Nacht von Freitag an/zu Samstag noč s petka na soboto)

4. med (einer von vielen eden med mnogimi, der größte von allen največji med vsemi)

5. po (von Beruf po poklicu)

6. o (von etwas schreiben, reden pisati o)

7. Possessiv: von mir, dir, ihm usw. moj, tvoj, njegov itd.; von Peter, Maria usw. Petrov, Marijin itd.; vom Vater, Bruder usw. očetov, bratov; von Goethe usw. Goethejev

8. prevajamo z rodilnikom: der König von Schweden kralj Švedske; die Umgebung von Stuttgart : okolica Stuttgarta; s pridevnikom: die Konferenz von Genf ženevska konferenca; von Charakter značajen; von Wichtigkeit pomemben von Hand ročno; von ungefähr približno; von Mal zu Mal vsakič; von mir aus kar se mene tiče

z | Z geogr. (zahod) O, Ovest

zg. (= zgoraj) o. (oben)
gl. zg. s. o. (siehe oben)

zu¹ Präposition k/h (zu einem Haus, zum Vater, zum Kuchen zur letzten Ruhe, eins zum anderen k hiši, k očetu, h kolaču, k zadnjemu počitku, eno k drugemu); v (zu Berlin, zur Freude, zu Brei, zur Bank, zu Bett, zu zweit, zu Händen v Berlinu, v veselje, v kašo, v banko, v posteljo, v dvoje, v roke); na (zur Post, zum [Schluß] Schluss, zum Anfang, zu meiner Überraschung, zur Arbeit, zum Glück na pošto, na koncu, na začetku, na svoje presenečenje, na delo, na srečo); za (zum Preise von, zu Weihnachten za ceno, za Božič); po (zu zwei/drei, zu 100 Mark, zum Preise, zu deutsch po dva/tri, po 1oo mark, po ceni, po nemško); ob, o (zu einer Zeit, zur Seite stehen ob času, stati ob strani); s (zum 1. Februar usw. s 1. februarjem); zu Mittag opoldne; zu Weihnachten za Božič; 3 zu 2 3 proti 2; zu einem Drittel bösartig: ena tretjina je (zločesta); zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen priti v zavest, priti k zavesti; zavedeti se; zur See fahren biti pomorščak, delati na ladji; zu keiner Zeit nikoli; zum ersten/dritten usw. Mal prvič, tretjič itd.; zur Zeit Napoleons/der Pest: za (Napoleona/kuge)

в, во

1. z akuz. v, na, o, za; skozi;
брать в свидетели vzeti za pričo;
в день na dan;
сказал в шутку je rekel za šalo;
дочь вся в мать hčerka je vsa po materi;
в два раза больше dvakrat več;
сделаем это в неделю to bomo napravili med tednom;
выехали мы в дождь odpeljali smo se v dežju;
смотреть в окно gledati skozi okno;
играть в карты kvartopiriti;
слово в слово dobesedno;

2. z lok. pri, na, ob;
быть в голосе imeti glas;
в конце года na koncu leta;
в три часа ob treh;
во главе na čelu (stati);
он был в шляпе, в очках imel je klobuk, naočnike;
во-первых, во-вторых itd. prvič, drugič itd.

определённый določen, jasen, natančen; nedvomen; o.
срок določen rok;
определённое приказание izrecno povelje

отворачивать, отворотить odvaljati, odkotaliti, odstranjevati z valjanjem; (zast.) odvračati, odvrniti; o.
рукава " zavihati rokave

отряхивать in (zаst.) отряхать, отряхнуть otresati, otresti; o
от пыли izprašiti