Franja

mrež|a⁵ [é] ženski spol (-e …) šport das Netz, Ballnetz
nosilec mreže der Netzhalter
igralec ob mreži der Netzspieler
igra ob mreži das Netzspiel
sodnik ob mreži der Netzrichter
drog za mrežo der Netzpfosten
poslati v mrežo žogo: ins Netz setzen

mréža (-e) f

1. rib., lov. rete:
delati, plesti mrežo tessere la rete
krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
nastaviti, vreči mreže gettare le reti
rib. ribiška mreža rete da pesca
rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
rib. viseča mreža rete verticale
rib. vlačilna mreža rete a strascico
mreža na vago trabocco
mreža proti delfinom delfiniera
mreža za jegulje rezzaglio
mreža za lipane mugginiera
mreža za sardine menaide
mreža vlačnica sciabica
lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
mreža za drozge tordiera

2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
okenska mreža rete metallica, grata
lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
ležalna mreža amaca
žična (posteljna)
mreža rete metallica, branda
torba iz mreže, mreža rete per la spesa
mreža zoper komarje zanzariera

3. (kar je podobno mreži) reticolo:
mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi

4. (omrežje) rete:
cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria

5. tekst., mat. rete

6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
trgovska mreža rete commerciale
mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
razpeti, razpresti mreže tendere le reti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. igra na mreži gioco a rete
šport. rešiti mrežo salvare la rete
šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
rib. globinska mreža rete di profondità
bot. koreninska mreža radici
mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
voj. maskirna mreža rete mimetica
čeb. matična mreža escludi-regina
milimetrska mreža carta millimetrata
fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
voj. zaporna mreža rete di ostruzione
obrt. mreža za prešivno vezenje rezza

nagradn|i (-a, -o) Preis- (fond šport das Preisgeld, razpis das Preisausschreiben, uganka das Preisrätsel, das Preisausschreiben, die Preisaufgabe, tekmovanje der Preiswettbewerb, vprašanje die Preisfrage)
nagradna igra das Gewinnspiel

namizni hokej stalna zveza
(družabna igra) ▸ asztalihoki

namizni nogomet stalna zveza
(družabna igra) ▸ asztalifoci, csocsó
Sopomenke: ročni nogomet

napét strained; stretched; tense; figurativno exciting; taut

napéti odnosi strained relations pl
napét lok a bent bow
napéto ozračje tense atmosphere
napéto sodobno življenje the strain of modern life
napéti živci taut nerves pl
napéta igra tense game
v napéti pozornosti with rapt attention
prenapét overstrained, highly strung, overwrought
vsi čuti so mu bili skrajno napéti all his senses were strained to the utmost
zgodba je napéto zanimiva it's a thrilling yarn
napéti odnosi strained relations pl

narav|a¹ ženski spol (-e …) die Natur
mati narava Mutter Natur
stvarnica narava die Allmutter
prosta narava freie Natur, živalstvo, zoologija freie Wildbahn
… narave Natur-
(čaščenje die Naturverehrung, doživljanje das Naturerlebnis, filozofija die Naturphilosophie, filozof der Naturphilosoph, ljubitelj der Naturfreund, obvladovanje die Naturbeherrschung, opazovanje Naturbeobachtung opis die Naturbeschreibung, otrok der Naturmensch, področje das Naturreich, pojmovanje die Naturauffassung, poznavalec der Naturkundige, uničevanje die Naturzerstörung, varstvenik der Naturschützer, varstvo der Naturschutz)
spoznavanje narave in družbe šolski predmet: die Sachkunde, der Sachunterricht
igra narave figurativno das Naturspiel, ein Spiel der Natur
k naravi zur Natur
Nazaj k naravi Zurück zur Natur!
prerok vrnitve k naravi der Naturapostel
o naravi über die Natur
film o naravi der Naturfilm
nazor o naravi die Naturanschauung
po naravi:
po naravi dan naturgegeben
naslikan: točno po naravi naturgetreu
slikati po naravi nach dem Leben (malen)
v naravi in der Natur, figurativno im Grünen
živeč: v naravi [wildlebend] wild lebend
v naravo iti: ins Grüne
šola v naravi die Schullandwoche, Schulsportwoche
pravo v naravi Natural-
(dajatev die Naturalleistung, davek die Naturalsteuer, dohodek das Naturaleinkommen, plačilo der Naturallohn)
pravo prejemki v naravi Sachbezüge množina
za naravo für die Natur
smisel za naravo der Natursinn, das Naturgefühl
z naravo mit der Natur
živeč z naravo naturnah, naturverbunden

nefair adj. inv. pog. (nespodoben, nepošten) disonesto, sleale, scorretto:
nefair igra gioco scorretto

ném (-a -o) adj.

1. muto (tudi ekst.); tacito:
človek je gluh in nem l'uomo è sordomuto
nemi film film muto

2. pren. silenzioso:
nem smeh una risata silenziosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nema abeceda alfabeto muto
nema črka lettera muta
geogr. nema karta carta muta
muz. nema klaviatura tastiera muta
biti nema priča čemu essere testimone di
zool. nemi labod cigno reale (Cygnus olor)
num. nemi novec moneta muta
lov. nemi pes cane muto
nemi znak segno muto
nema igra pantomima, controscena

ném mudo

nemi film película f muda
nema igra pantomima f

neodlóčen undecided, (igra) drawn, (omahljiv) indecisive, irresolute, hesitating, vacillating, wavering

neodlóča dirka, neodlóčen izid teka a dead heat
neodlóča igra draw, tie, (brez zadetkov) goalless (ali no-score) draw
še neodlóčen not yet decided, undecided, pending, put off, postponed
vojna je (še) neodlóča the war is (still) undecided
pustiti neodlóčo to leave (a matter) undecided
biti neodlóčen (cincati) to dither, hesitate, to vacillate, to waver, not to know one's own mind
dirka, tek je bil(a) neodlóč(a) the race was a tie

neodlóčeno prislov

končati se neodlóčeno (igra) to result in a draw
tekma se je končala neodlóčeno the match ended (ali resulted) in a draw
moštvi sta igrali neodlóčeno the two teams tied

níka (frnikola) marble

níke pl marbles pl
igra z níkami marbles
igrati se z níkami to play marbles, to shoot marbles

nobêden, nobên ninguno (pred samostalnikom m sg ningún)

nobeden človek nadie
nobeden drug kot on nadie sino él; ningún otro
nisi nobeden otrok več ya no eres un niño
igra ni imela nobenega uspeha la pieza no ha tenido ningún éxito

nogometaš samostalnik
(kdor igra nogomet) ▸ labdarúgó, futballista, neformalno ▸ focistaBližnji vzhod je vedno bolj mikaven za slovenske nogometaše. ▸ A Közel-Kelet egyre csábítóbb a szlovén labdarúgók számára.

oboa samostalnik
1. (pihalo) ▸ oboa
2. (igranje na oboo) ▸ oboa
3. (kdor igra oboo) ▸ oboa, oboajátékos
Z orkestrom je sodelovala že kot študentka, prvič kot četrta oboa v Posvetitvi pomladi Stravinskega. ▸ Már egyetemi hallgatóként együttműködött a zenekarral, először Sztravinszkij Tavaszszentelőjében negyedik oboistaként.

odpŕt (-a -o) adj.

1. aperto:
odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

2. scoperto, all'aperto:
odprt avto automobile scoperta
odprt bazen piscina all'aperto

3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
odprto vprašanje questione aperta

4. šport. open:
odprto prvenstvo campionato open, open

5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
biti odprta knjiga essere un libro aperto
sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
šport. odprta igra gioco aperto
avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
navt. odprta luka porto aperto
med. odprta rana ferita aperta
med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
odprti hlev stalla libera
mat. odprti interval intervallo aperto
odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
ekon. odprti trg mercato aperto
voj. odprto mesto città aperta
odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
odpluti na odprto morje prendere il largo
ribolov na odprtem morju pesca d'altura
etn. odprto ognjišče focolare aperto
hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta

ofenzíven (-vna -o) adj.

1. offensivo, di offesa:
ofenzivno orožje armi di offesa, armi offensive

2. offensivo, combattivo, battagliero:
ofenzivna igra moštva gioco offensivo della squadra

ogenj¹ [ô] moški spol (ognja …) das Feuer
bengalski ogenj bengalisches Feuer
Elijev ogenj Eliasfeuer, Elmsfeuer
opozorilni ogenj das Notfeuer
peklenski ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer
taborni ogenj Lagerfeuer
umetelni ogenj Kunstfeuer
bog ognja der Feuergott
častilec ognja der Feueranbeter
čaščenje ognja die Feueranbetung
požiralec ognja der Feuerschlucker
soj ognja der Feuerschein
narediti/zakuriti ogenj Feuer machen
podtakniti ogenj Feuer legen
netenje ognja das Feuerbohren
figurativno bljuvati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
med dvema ognjema im Kreuzfeuer, šport igra: der Völkerball
na ogenj auf das Feuer
nalagati na ogenj auflegen, nachlegen
prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
proti ognju:
zaščita proti ognju der Feuerschutz
v ogenj:
vreči v ogenj ins Feuer werfen
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand für jemanden/ (etwas) ins Feuer legen
v ognju:
biti v ognju (goreti) in Flammen stehen
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben
tehnika obstojen v ognju feuerbeständig
obstojnost v ognju die Feuerbeständigkeit
odporen proti ognju feuersicher
odpornost proti ognju die Feuerwiderstand, die Feuersicherheit
pocinkan v ognju feuerverzinkt
pocinkati v ognju feuerverzinken
smrt v ognju der Feuertod
umreti v ognju den Flammentod sterben
zlatenje v ognju die Feuervergoldung
zlatiti v ognju feuervergolden
za ogenj:
posoda za ogenj das Feuerbecken
z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen (tudi figurativno)
igra z ognjem ein Spiel mit dem Feuer
tehnika, gradbeništvo, arhitektura peskati z ognjem flammstrahlen

óster (-tra -o) adj.

1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
oster nož coltello tagliente
ostri zobje denti aguzzi
ostro rezilo lama affilata

2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
ostra brada barba ispida
oster veter vento brusco
oster mraz un freddo pungente

3. acuto, netto:
ostri obrisi contorni netti

4. acuto; penetrante:
oster vid vista acuta

5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
ostre besede parole dure
oster odgovor risposta recisa
ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
oster pok scoppio assordante
ostra bolečina dolore lancinante
ostra svetloba luce abbagliante
oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
oster okus gusto acre
ostro podnebje clima rigido
oster ovinek curva brusca
ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
ostre črte na obrazu lineamenti marcati

7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
oster um un ingegno fino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
imeti oster nos avere fiuto, naso
šport. ostra igra gioco duro, pesante
gastr. ostra paprika peperone piccante
fot. ostra slika immagine netta, nitida
ostra moka farina grossa
mat. ostri kot angolo acuto
bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
oster ton tono imperativo
knjiž. oster besedni spopad tenzone
oster govor catilinaria
pren. oster kritik catone
oster okus agrume
oster ukor rampogna, sfuriata
oster vonj afrore, fortore
ostra bolečina fitta, spasimo
ostra graja intemerata, strigliata
agr. ostra pšenica grano duro