Franja

Zadetki iskanja

  • vozíti conduire; véhiculer, voiturer, charrier, transporter; circuler

    voziti se z avtom (vlakom, ladjo, kolesom itd. ) aller en voiture (en train, en bateau, à bicyclette, etc.), prendre la voiture (le train, le bateau, la bicyclette, etc.)
    voziti 80 km na uro faire du 80 à l'heure
    avtobus vozi dvakrat na dan le bus passe deux fois par jour
    na kolesu se voziti aller à bicyclette (ali familiarno en vélo), familiarno faire de la bicyclette (ali du vélo), pédaler
    na vrtiljaku se voziti faire un tour de manège
  • vozíti (vózim)

    A) imperf.

    1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
    voziti avto guidare la macchina
    voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità

    2. portare, trasportare:
    voziti tovor trasportare un carico
    voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella

    3. fare corse, viaggiare, andare:
    avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
    vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
    srečno vozi! buon viaggio!

    4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
    kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa

    5. pog. (v medmetni rabi)
    ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
    pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
    šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
    voziti kot za stavo correre come un bolide
    voziti v tretji prestavi andare in terza
    voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
    voziti samokolnico scariolare
    voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre

    B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
    voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
    v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno
  • vozóvnica billet moški spol , ticket moški spol

    brezplačna vozovnica (železn.) carte ženski spol de circulation gratuite
    letalska (ladijska, železniška) vozovnica billet d'avion (de bateau, de train ali de chemin de fer)
    enosmerna vozovnica billet d'aller
    povratna vozovnica billet (d')aller et retour
    vozovnica za krožno potovanje billet circulaire
    vozovnica za avtobus (za metro) ticket d'autobus (de métro)
    kupiti vozovnico za (Pariz) prendre un billet pour (Paris)
  • vskočíti (vskóčim) perf.

    1. saltare in, su:
    vskočiti na avtobus zadnji hip saltare sull'autobus all'ultimo momento

    2. supplire, sostituire temporaneaente:
    vskočiti namesto bolnega kolega supplire il collega malato

    3. interloquire; intervenire:
    vskočiti v razlaganje z vprašanjem interloquire nella spiegazione con una domanda
    vskočiti komu v besedo troncare la parola in bocca a qcn.
  • vstópati (-am) | vstopíti (-im) imperf., perf.

    1. entrare:
    vstopati v dvigalo entrare nell'ascensore
    vstopati v avtobus salire sull'autobus
    vstopati skozi vrata entrare dalla porta
    vstopati po prstih, hrupno entrare in punta di piedi, rumorosamente
    vstopati v državo entrare in un paese

    2. entrare, penetrare; filtrare:
    skozi odprtino vstopa svetloba la luce penetra, filtra dalla fessura

    3. aderire, iscriversi, entrare:
    vstopati v stranko aderire a un partito

    4. (začenjati peti) entrare; (začenjati igrati) attaccare

    5. (začenjati delovati, biti) entrare:
    v književnost vstopa nova generacija in letteratura entrano, esordiscono le nuove leve
    vstopati v vojno s kom entrare in guerra con qcn.
    alp. vstopiti v steno attaccare la parete
    spet vstopiti rientrare
  • water1 [wɔ́:tə]

    1. samostalnik
    voda, vodna površina; reka, morje
    množina vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka
    kemija vodna raztopina
    tehnično vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini)
    medicina seč, urin; solze; slina; znoj

    above water nad vodo, plavajoč; figurativno finančno trden
    by water po vodi, po vodni poti
    on the water v čolnu, na ladji; na morju
    in Chinese waters v kitajskih vodah
    as a fish out of water figurativno kot riba na suhem
    in deep water(s) v težavah, v neprilikah, v škripcih
    between wind and water figurativno na ranljivem mestu, v ranljivo mesto
    in low water figurativno (biti) v slabih razmerah, na suhem
    like water figurativno izdatno, potratno
    of the first water (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrste
    water bewitched pogovorno zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)
    water on the brain figurativno vodenoglavec
    blue water morska gladina
    brandy and water z vodo mešano žganje
    high water plima; figurativno vrhunec, kulminacija
    lavender water sivkina (toaletna) voda
    low water oseka; figurativno najnižji nivó, najslabši rezultat
    mineral water slatina, mineralna voda
    red water krvav urin, seč
    strong water zastarelo žganje
    table water slatina (zlasti v steklenicah)
    thermal water termalna voda
    written in water figurativno prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničil
    to be on the water biti na ladji, na poti z ladjo
    to be in hot water biti v nepriliki, v škripcih
    to be in low water biti v stiski
    to be in smooth water biti v ugodnih razmerah, uspevati
    it brings the water to my mouth sline se mi pocede ob tem
    to cast one's bread upon the waters izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvalo
    to cross the waters iti čez morje
    the boat draws 10 feet of water ladja ima 10 čevljev ugreza
    to fish in troubled waters figurativno v kalnem ribariti
    to get into hot water for priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)
    to hold one's water zadrževati vodo
    to keep one's head above water obdržati se na površini
    to make (ali to pass) water urinirati
    to make (ali to take) water puščati vodo (o ladji)
    to make foul water navtika jadrati v plitvi vodi
    to pour oil on the waters figurativno izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiriti
    to spend money like water figurativno za prazen nič trošiti denar
    to throw cold water on figurativno posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočiti
    that threw cold water on my plans to je bilo kot hladna prha na moje načrte
    to take the water (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodo
    to take (ali to drink) the waters piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino (at Radenci v Radencih)
    still waters run deep tiha voda globoko dere (bregove podira)

    2. pridevnik
    vodni

    water balance tehnično libela
    water buffalo vodni bufalo
    water bus vodni avtobus, hidrobus
    water heater bojler
    water ski vodna smučka
    neprehodni glagol
    smučati se na vodi

    water skier vodni(a) smučar(ka)
    water skiing smučanje na vodi
    water storage reservoir akumulacijski bazen
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zagánjati (-am) | zagnáti (-žênem)

    A) imperf., perf.

    1. avt. avviare, mettere in moto:
    voznik je nekaj minut zaganjal avtobus al conducente ci vollero alcuni minuti per mettere in moto l'autobus

    2. scagliare, gettare; avventare:
    zagnati kozarec ob tla scagliare il bicchiere a terra

    3. condurre:
    zaganjati krave na pašo condurre le vacche al pascolo

    4. (poganjati, pognati) mettere germogli

    5.
    zaganjati smeh ridere
    zaganjati vrišč gridare, strillare

    B) zagánjati se (-am se) | zagnáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

    1. avventarsi:
    pes se je zagnal na vsiljivca il cane si avventò sull' intruso

    2. slanciarsi, scagliarsi, buttarsi:
    pren. zagnati se na delo immergersi nel lavoro, buttarsi a lavorare
  • zapeljáti (-péljem) | zapeljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. trasportare, portare; recapitare (con un mezzo di trasporto):
    zapeljati do postaje, v mesto portare alla stazione, in città
    zapeljati avtomobil v garažo mettere l'auto nel garage

    2. (di veicolo) arrivare, portare, entrare; sorpassare:
    zapeljati pred hišo portare l'auto davanti alla casa
    prehitro zapeljati v ovinek entrare in curva, affrontare la curva troppo velocemente
    avtobus je zapeljal na postajo la corriera è arrivata alla stazione
    zapeljati v škarje rischiare lo scontro (nel sorpasso)

    3. andare, deviare, svoltare (con la macchina):
    zapeljati s parkirišča na cesto andare dal parcheggio sulla strada
    zapeljati naprej, nazaj andare avanti, fare marcia indietro
    zapeljati s ceste deviare dalla strada
    žarg. avt. zapeljati skozi rdečo luč passare col rosso, bucare un semaforo

    4. portare, condurre:
    zapeljati na sprehod, v kino portare qcn. a passeggio, al cinema

    5. pren. traviare, pervertire; indurre; ingannare:
    zapeljati koga h kraji indurre qcn. a rubare
    zapeljati koga v zmoto indurre qcn. in errore
    rel. zapeljati koga v greh indurre qcn. a peccare
    zapeljati koga s slabim zgledom traviare qcn. col cattivo esempio
    zapeljati koga na kriva pota sviare qcn. dalla retta via
    njen videz ga je zapeljal, da jo je imel za zdravo la credette sana, ingannato dall'aspetto esteriore

    6. sedurre:
    zapeljati koga z lepoto sedurre qcn. con la bellezza
    zapeljal jo je in potem zapustil la sedusse e poi abbandonò

    B) zapeljáti se (-péljem se) perf. refl. andare (con un mezzo di trasporto):
    zapeljati se z vlakom na morje andare al mare in treno
    pasti in se zapeljati po bregu navzdol cadere e scivolare giù per il pendio
  • zglôben (-bna -o) adj. dell'articolazione; articolato:
    zglobni avtobus autobus articolato, autosnodato
    vet. zglobna oteklina molletta
  • zgnêsti (zgnêtem)

    A) perf.

    1. impastare; unire:
    zgnesti glino, testo impastare l'argilla, la pasta

    2. pigiare, stipare; ekst. compattare:
    zgnesti potnike v avtobus stipare i passeggeri nell'autobus

    B) zgnêsti se (-zgnêtem se) perf. refl. pigiarsi, stiparsi, accalcarsi:
    zgnesti se k izhodu pigiarsi all'uscita
  • zmašíti (zbasati) to stuff (v into); to cram; (na hitro narediti) to botch, to cobble up, to tinker

    zmašíti ljudi v avtobus to cram people into a bus
  • znamenítost remarkableness; (pomembnost) importance; place (oziroma building, thing etc) worth seeing

    znamenítosti pl mesta the sights of a town
    ogledovanje znamenítosti sightseeing
    avtobus za ogledovanje znamenítosti sightseeing bus
    ogledovalec znamenítosti sightseer
    ogledati si, videti znamenítosti to see the sights
    ogledovati si znamenítosti to be out (ali to go) sightseeing
  • zríniti se

    zríniti se v avtobus to squeeze (oneself) onto (ali on to) a bus
  • zvéza (-e) f

    1. legame:
    trgati zveze s preteklostjo rompere i legami col passato

    2. collegamento; coincidenza:
    cestna, letalska, železniška zveza collegamenti stradali, aerei, ferroviari
    avtobus ima zvezo z vlakom la corriera ha la coincidenza col treno

    3. collegamento, linea:
    brezžična, radijska, telefonska zveza collegamento senza fili, via radio, telefonico
    dobiti zvezo aver la linea

    4. lega; associazione; polit. federazione, unione:
    kmečke zveze leghe contadine
    Zveza borcev Associazione Combattenti
    zveza držav federazione di stati
    hist. Zveza sovjetskih socialističnih republik Unione delle Repubbliche Socialiste Sovietiche

    5. polit. alleanza:
    skleniti zvezo, pretrgati zvezo stringere un'alleanza, rompere, denunciare un'alleanza
    obrambna, napadalna zveza alleanza difensiva, offensiva

    6. nesso, attinenza, legame; associazione:
    časovna, posledična, vzročna zveza nesso temporale, consecutivo, causale
    miselna, podzavestna zveza associazione di idee, associazione subconscia
    to nima zveze z resničnostjo ciò non ha alcun legame, alcuna attinenza con la realtà

    7. legame, rapporto, vincolo, unione:
    krvna, sorodstvena zveza legame, vincolo di sangue, di parentela
    zakonska zveza vincolo coniugale

    8. pren. entratura, conoscenze, contatti:
    ljudje z dobrimi zvezami gente con buone conoscenze

    9. teh. commettitura; fasciame:
    lesna zveza commettitura di legno
    smerniška zveza sistema di posa a fascia

    10. voj. collegamento:
    oficir za zveze ufficiale di collegamento

    11. lingv. (besedna zveza) locuzione:
    predložna, prislovna, samostalniška zveza locuzione preposizionale, avverbiale, sostantivale
    zveza glavnih, odvisnih stavkov paratassi, ipotassi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti brez zveze blaterare
    brez zveze je to ponavljati non ha senso ripeterlo
    v zvezi z in relazione a, riguardo a
    jur. kavzalna zveza nesso causale
    ekon. monopolna zveza monopolio
    hist. sveta zveza Santa Alleanza
    voj. vojaška zveza alleanza militare
    zveza držav confederazione
    zveza dveh strank, treh, petih strank bi-, tri-, pentapartito
    hist. zveza petih mest pentapoli
    mat. zveza med stranicami in koti rapporto tra lati e angoli